Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pojasnil, da je vlada Holdingu slovenske elektrarne (HSE) naložila, naj jo o rezultatih pogajanj pisno obvesti ter pripravi četrtletno poročilo o poteku naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. HSE mora po navodilu vlade zagotoviti čim večjo učinkovitost in preglednost upravljanja družb v skupini HSE in o sprejetih sklepih v treh mesecih poročati vladi. Upravi in nadzornemu svetu HSE-ja pa je naročila še, da v treh mesecih pripravi revidiran razvojni načrt skupine s pregledom od leta 2020. Ker investicija že teče in je bila pogodba podpisana leta 2008, se je vlada s potekom naložbe lahko le seznanila.

"Ničnost pogodbe o nakupu opreme za TEŠ 6 ni nujno v korist obeh strani"
Glede protikorupcijske klavzule v pogodbi o nabavi opreme za TEŠ 6 je Lahovnik dejal, da so v TEŠ-u pri sestavi pogodbe sledili mednarodni trgovinski zbornici in zato tudi vključili tako klavzulo. Dodal je, da so pravniki izpostavili, da obstaja razlika, če gre za premično ali nepremično premoženje. "Ničnost v takih primerih ni nekaj, kar bi bilo nujno oziroma v izrecno korist obeh strani, še posebej, če se ugotovi, da je kar koli narobe oziroma če bi se kar koli spornega dokazalo, ko je investicija že v gradnji." V tem primeru bi bilo jasno, da bi bila ničnost neizvedljiva, a je pod določenimi pogoji mogoča razveljavitev pogodbe, je še dejal Lahovnik.

Premier Borut Pahor pa je ocenil, da je vlada sprejela dobro odločitev in v tem trenutku tudi edino mogočo. Dodal je, da bodo potrebni še nekateri ukrepi, da bi bila zanesljivost odločitev bolj predvidljiva kot dozdajšnje odločitve.

Cilj ustavnih sprememb razbremenitev sodišča
Vlada je na svoji seji obravnavala tudi predlagane ustavne spremembe, katerih namen je razbremenitev ustavnega sodišča. To mora namreč za najpomembnejša vprašanja imeti dovolj časa. Minister za pravosodje Aleš Zalar je poudaril, da gre za spremebe, ki so zares nujne.

Med najpomembnejšimi je izpostavil spremembo 162. člena ustave, po katerem bo ustavno sodišče samo odločalo, katere pobude in ustavne pritožbe bo obravnavalo. Za uveljavitev te spremembe pa je nujna tudi sprememba zakona o ustavnem sodišču. Del pristojnosti, ki jih ima zdaj ustavno sodišče, bo tako prevzelo redno sodstvo, tako bosta upravno in vrhovno sodišče lahko presojala o ustavnosti podzakonskih aktov, ki se nanašajo na urejanje prostora, prenose drugih presoj ustavnosti podzakonskih aktov pa bo moral določati na novo sprejeti zakon.

Zalar upa, da bodo ustavne spremembe sprejete še letos
162. člen bi tudi določal, da kdo vse lahko zahteva oceno ustavnosti zakona. To so tretjina vseh poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic, če bi ocenil, da zakon posega v človekove pravice, samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikat za območje države, po eni od različic pa tudi predsednik republike. Presojo ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta, akta lokalne skupnosti ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil pa bi lahko zahtevali državni zbor, samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativni sindikati in župani.

Spremenjen 160. člen bi določal, da ustavno sodišče odloča tudi o pritožbah pri odločitvi glede podelitve mandatov članom državnega sveta, poslancem v Evropskem parlamentu in predsedniku republike. Ustava namreč za zdaj to določbo predvideva le za mandate poslancev DZ-ja.

Zalar upa, da bodo ustavne spremembe sprejete še letos in da proces sprejemanja sprememb ne bo ustavljen zaradi lokalnih volitev, saj gre za spremembe, ki v politiki ne bi smele povzročati prevelikih razlik.