Kot ocenjujejo na uradu, bo ta znašal skoraj 81 odstotkov BDP-ja. Visoka rast javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013 je bila zaradi dokapitalizacije bank pričakovana, številka pa je malenkost nižja od napovedi. "Gre za enkratne zneske in upam, da bo dokapitalizacija letos končana," je dejal Andrej Flajs s Statističnega urada RS. Za okrepitev kapitala bank je država lani dala 3,633 milijarde evrov.

Če država ne bi dokapitalizirala bank, bi znašal primanjkljaj lani 1,545 milijarde evrov oziroma 4,4 odstotka BDP-ja, leta 2012 pa 3,8 odstotka. Če odštejemo še obresti, ki so se lani povečale za 212 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov, bi se primanjkljaj z 1,7 odstotka BDP-ja v letu 2012 lani povečal na 1,8 odstotka BDP-ja.

Poleg dokapitalizacije bank so v te številke vključeni tudi poračun plač za tretjo četrtino reforme plač v javnem sektorju v višini 104 milijonov evrov ter odškodnine izbrisanim v skupnem znesku 126 milijonov evrov. Če bi odšteli še to, bi lanski primanjkljaj znašal 1,1 odstotka BDP-ja. Primarni primanjkljaj se torej postopoma znižuje, je ugotovil Flajs.

Tudi v letu 2014 bo na primanjkljaj vplivala dokapitalizacija bank, in sicer Abanke in Banke Celje v višini 321 milijonov evrov. Letošnji primanjkljaj naj bi znašal 1,479 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka BDP-ja. Brez dokapitalizacije teh dveh bank bi znašal primanjkljaj letos 3,2 odstotka BDP-ja.

Primanjkljaj se niža, dolg se viša
Primanjkljaj pa vpliva na povečevanje dolga. Ta je lani znašal 25,3 milijarde evrov, kar pomeni 71,7 odstotka BDP-ja, letos pa naj bi bil po napovedih 28,8 milijarde evrov oziroma 80,9 odstotka BDP-ja. V to številko so vključene tudi slabe terjatve, ki jih bo prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Flajs je ob tem še povedal, da se nam letos obeta največji porast plačila obresti, namreč z 2,6 na 3,2 odstotka BDP-ja.