Po mnenju analitikov je čas pravi, obrestne mere so padle, skrbi pa seveda, kako hitro se zadolžujemo.

Slovenija se je februarja letos v Ameriki zadolžila za poltretjo milijardo evrov. Zanimanja je bilo veliko, obrestna mera pa nekoliko ugodnejša, kot če bi se zadolžili na evropskih tleh. Komaj mesec pozneje je vlada napovedala novo zadolžitev. Denar bomo tokrat iskali v Evropi. A zakaj hitimo?

Strah pred dvigom obresti
"Država pričakuje, da bo v drugi polovici leta prišlo do splošnega dviga obrestnih mer za vse vrste obveznic, zato se je odločila, da pohiti z izdajo. Druga mogoča razlaga pa je, da je morda dinamika polnjenja proračuna slaba in se je treba prej zadolžiti," je povedal Kruno Abramovič iz NLB-skladov.

Za koliko se bomo zadolžili, bo odvisno od povpraševanja, po zakonu država letos ne sme preseči 7,7 milijarde evrov. Že zdaj pa je jasno, da bo tokratna zadolžitev ugodnejša kot pred mesecem dni. Podatki namreč kažejo, da se je obrestna mera na 10-letne slovenske obveznice znižala za pol odstotne točke.

"Bolje je seveda z vidika varnosti in trenutnih razmer, da se zadolžimo zdaj. Potem so tudi nepredvidljivi dogodki, kot je na primer bančni sistem vprašanje Banke Celje in Gorenjske banke, za kar bi Slovenija lahko potrebovala dodatni denar," je dejal Sašo Stanovnik iz Alta Investe.

Vse kaže, da se vse lažje zadolžujemo. Ob naraščajočem dolgu pa je takšno stanje nevzdržno.

"Živimo prek svojih zmožnosti. To pomeni, da se zadolžujemo. Lahko nas to skrbi, kajti dinamika je izjemna." je dodal Abramovič, Stanovnik pa opozarja: "To, kar bi morala država razmišljati, je torej dolgoročno. To pa je privatizacija na eni strani in varčevanje v javnem sektorju."

In kakšno je stanje danes? V šestih letih smo dolg več kot potrojili. Letos bo predvidoma znašal 28 milijard evrov ali 80 odstotkov BDP-ja.

Vesna Zadravec, TV Slovenija