O interpelaciji finančnega ministra so v državnem zboru razpravljali od 9. ure zjutraj do polnoči. Minister, ki mu je SDS očital razrešitev njihovega kolega Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank ter škodljivo nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke, na koncu ni želel nagovoriti poslancev, niti se ni priglasil h končni besedi.

V izjavi novinarjem je Čufer povedal, da je zadovoljen z dobljeno zaupnico ter da je na večino vprašanj in očitkov odgovoril že septembra na izredni seji o likvidaciji Probanke in Factor banke, tokrat pa so se vprašanja ponavljala, zato ni bilo nič novega pričakovati in nič novega odkriti. Čufer je dejal še, da je bila seja, na kateri je odgovarjal na očitke iz interpelacije, nekoliko predolga, a ima občutek, da je "koreografija v DZ-ju taka, da pač morajo zadeve trajati". Na vprašanja o podrobnostih poslovanja Probanke in Factor banke tudi v izjavi po seji ni odgovarjal.

Je pa med svojim odgovorom na predlog interpelacije minister za finance poudaril, da sam na Probanko in Factor banko gleda kot na okostnjaka iz omare, saj mu takratni državni sekretar Andrej Šircelj pri primopredaji poslov ni nikjer omenil, da sta banki velika sistemska težava.

Načrtovana likvidacija cenejša od stečaja
Čufer je pojasnil, da je bila načrtovana likvidacija bistveno boljša od stečaja, ker so ocene guvernerja Banke Slovenije pokazale, da je nadzorovana likvidacija cenejša od stečaja. Drug razlog je, da bi s stečajem poglobili kreditni krč bank, tretji razlog je bila finančna stabilnost. "Nadzorovana likvidacija ne more zakrivati ali omejevati pristojnim organom pregona, da bi opravljali svoje delo. Glede tega ni razlike med stečajem in nadzorovano likvidacijo," je očitke opozicije zavrnil Čufer.

"Če bi sprožili stečaj, bi prav tako sedel tukaj, samo z vprašanjem, zakaj nisem z načrtovano likvidacijo preprečil velike panike na trgu in velike gospodarske škode," je dejal Čufer.

Minister je pojasnil tudi dodatno zadolževanje oziroma izdajo vrednostnih papirjev iz prejšnjega tedna, na kar je opozicija večkrat opozorila. Med razlogi za potrebna dodatna sredstva je na prvem mestu izpostavil sanacijo bank. Rezultati stresnih testov še niso znani, je dejal Čufer, pomenijo pa neko negotovost za Slovenijo. Za državo je bilo zato potrebno zadolževanje zdaj, je pojasnil minister, ki je dodal, da so bile v tako kratkem času možnosti omejene.

"Zame je suverenost vrednota," je dejal Čufer. Za neodvisnost Slovenije so v preteklosti ljudje tudi umirali, je dejal, zato je težko določiti, koliko je primerno plačevati za ohranitev te neodvisnosti.

Opozicija ni zadovoljna z odgovori
"Še nikoli se v zgodovini država ni toliko zadolžila, kot se bo v letih 2014/2015 – za 12,3 milijarde evrov," pravi Zvone Černač (SDS). "Samo v letu 2014 se bo Slovenija zadolžila za nekaj manj kot 10 milijard. Pahor je bil vajenec za zadolževanje v primerjavi z Alenko Bratušek. Treba je pogledati številke in dejstva," je dejal Zvone Černač v DZ-ju, potem ko so vse poslanske skupine predstavile stališča do interpelacije proti ministru za finance Urošu Čuferju.

Premierka: Čufer je kredibilen
"Minister Čufer svojo nalogo opravlja vestno, pošteno, v skrbi za državljane, je kredibilen in svoje odločitve dobro utemelji," je ministra pred poslanci dopoldne zagovarjala predsednica vlade Alenka Bratušek.

V letih 2006/2007 vlade ni vodila Alenka Bratušek
Spomnila je, da je bančni sistem v težavah, ker so bila najslabša, " tajkunska", posojila dana v letih 2006 in 2007. "Takrat vlade ni vodila Alenka Bratušek, ampak Janez Janša, banke pa so vodili ljudje, ki ste jih vi postavili, zato se danes s tem moramo ukvarjati mi," je opozicijske očitke zavrnila premierka.

Likvidacija bank s soglasjem Evropske komisije
Poudarila je tudi, da so bili postopki s prenehanjem Probanke in Factor banke usklajeni z evropskimi institucijami oziroma s soglasjem Evropske komisije in Evropske centralne banke, s tistimi institucijami, ki jih opozicija kliče na pomoč.

Navzkrižje interesov
Premierka je dejala, da je vlada pri razrešitvi Andreja Širclja upoštevala to, da za Širclja velja nezdružljivost funkcije poslanca s funkcijo nadzora v finančni instituciji – kar je Šircelj kot neizvršni direktor slabe banke bil.

Delal po zakonu
Očitke iz interpelacije je zavrnil tudi minister Čufer, saj so bile vse njegove odločitve utemeljene z zakoni, uredbami in v soglasju z evropskimi institucijami. "Banka Slovenije je ocenila, da Factor banka in Probanka izpolnjujeta pogoje za poroštvo. BS bi zaradi stečaja bank imel večje izgube kot v primeru nadzorovane likvidacije," je pojasnil Čufer.

Država na koncu
Dejal je, da bi nenadzorovano prenehanje obeh zasebnih bank povzročilo odtekanje denarja in posledično nestabilnost celotnega finančnega sistema. Pojasnil je, da bodo strošek njune likvidacije najprej nosili lastniki, zatem imetniki podrejenih obveznic in šele na koncu tudi država.

DeSUS ni za razrešitev
Franc Jurša iz DeSUS-a je napovedal, da njegova stranka ne bo glasovala za razrešitev Čuferja, čeprav jih je zmotilo to, da "želi privatizacijo šolstva in zdravstva".
"Vztrajamo, da Kad ostane pravna in samostojna oseba. Od ministra Čuferja pričakujemo, da nam bo prisluhnil," je dejal Jurša.

SLS za razrešitev Čuferja
Mihael Prevc, SLS, se je strinjal, da je nadzorovana likvidacija boljša rešitev kot stečaj. "A najprej moramo preveriti povezave med udeleženci. Ni več skrivnost, da so se financirali tudi sorodniki. Šlo je za nezakonito okoriščanje." Vprašal se je tudi, koliko časa bomo zmogli plačevati milijardo evrov obresti. "Zadolžitev po 4,84 odstotka za obveznico ni ugodna," je zatrdil Prevc, čeprav Čuferju ne oporeka določene strokovnosti. Stranka SLS bo glasovala za njegovo razrešitev.

Redkobesedni minister
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je opazil, da je Uroš Čufer najbolj redkobeseden minister. "Pomanjkljivi so bili tudi njegovi odgovori o Probanki in Factor banki," je dejal Tonin in se vprašal, ali ne bi bilo normalno, da bi v zasebni banki poslali prisilno upravo in se nato odločili za nadzorovano likvidacijo ali stečaj. "Vse pa tudi kaže, da ste o obeh bankah vedeli veliko podrobnosti," je Čuferju dejal Tonin.

SD: Odprtje zimske sezone interpelacij
Matevž Frangež, SD, je interpelacijo proti Čuferju doživel kot odprtje "zimske sezone interpelacij", ki jih pričakuje od opozicije z namenom destabilizacije vladne večine, da bi se ogrozilo okrevanje. "SD meni, da je bila odločitev vlade in BS-ja pravilna. S premišljenimi in diskretnimi potezami je preprečeno prelitje problema v celotni bančni sistem," je dejal Frangež.

V SDS-u potvarjajo dejstva, da bi upravičili inteprelacijo, ki je "iz trte izvita", je dejala poslanka SD-ja Ljubica Jelušič. Naj Černač pove javnosti tudi, koliko se je zadolžila Janševa vlada leta 2012, je dejala nekdanja ministrica za obrambo.

Danes bo SD sicer stopil v bran Čuferju, imajo pa v povezavi z njim Socialni demokrati visoka pričakovanja v prihodnosti.

Odločitve ministra škodljive za državljane
"Odločitve ministra Čuferja niso bile ugodne za državljane, bile so ugodne za vlagatelje zasebnih bank, ki jih bomo sanirali davkoplačevalci," je ob obrazložitvi interpelacije proti finančnemu ministru dejal Zvone Černač iz SDS-a.

"Po sprejetem proračunu bo javni dolg dosegel takšno višino, da bomo milijardo evrov namenili samo za obresti. Pred petimi leti so bile obresti na ravni 300 milijonov," je navedel Černač, ki je prepričan, da bo država lahko dostopala do cenejšega denarja, a se z izposojanjem denarja z visoko obrestno mero ustvarjajo samo izjemni zaslužki posameznikov.

Ustaviti škodljivo politiko
Če se ne ustavi škodljiva politika ministra Čuferja, ki državo vodi v brezizhodne razmere, bodo plačali prihodnji rodovi, saj vlada še vedno ni začela sanacije bančnega sistema, opozarja Černač in se sprašuje: "Kdo ogroža suverenost? Evropska ali kar domača trojka, ki nas zadolžuje po enormnih obrestnih merah?" Černač je opazil, da Čuferjev odgovor na samo šestih straneh na več kot polovico očitkov ni odgovoril, za druge pa ni predstavil prepričljivih argumentov.

Izplačane dividende in nagrade
Černač je spomnil tudi na večmilijonske dividende in nagrade lastnikom in povezanim osebam pri Probanki in Factor banki, ki so bile izplačane, tik preden je država zanje dala poroštvo. "Minister je ob znanih podatkih – da sta banki lupini – z dodatnim državnim jamstvom večjim depozitarjem, ki so lastniško povezani –, omogočil, da so izčrpali, kar se je izčrpati dalo, davkoplačevalcem je pustil le lupino."

Eva Irgl (SDS) se je obregnila ob to, da finančni minister v dvorani ni navzoč. Čufer je sicer v času njenega nastopa prišel. Izpostavila je njegovo odgovornost za likvidaciji Factor banke in Probanke, omenila pa je tudi nekdanjega predsednika Milana Kučana. Po njenem mnenju je namreč tudi on odgovoren za težave bančnega sistema. Poslanka SDS-a upa, da bo moral Kučan za to nekoč tudi odgovarjati.

Jamstvo za visoke vloge v obeh bankah
Povod za vlogo interpelacije je bila vladna odločitev, da gre v nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke. Le nekaj tednov zatem je SDS vložil svoje podpise, saj se ne strinjajo, da mora država jamčiti tudi za tiste depozite, višje od 100.000 evrov. Vlada je za to zagotovila milijardo evrov državnega jamstva.

S tem se bo tistim, ki razpolagajo z nadpovprečno velikim premoženjem, socializiralo obveznosti in jih izplačalo prek državnega proračuna, opozarjajo v SDS-u, kjer ne razumejo Čuferjevega zatrjevanja, da bodo javnofinančne posledice ob nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke nižje, kot če bi šli banki v stečaj.

SDS o kadrovskih čistkah
Drugi razlog za interpelacijo je vladna razrešitev neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank Andreja Širclja. SDS zatrjuje, da gre za kadrovske čistke in da je imela opozicija že pod prejšnjo vlado zaradi nadzora zagotovljeno mesto v slabi banki. Vladna zakonodajna služba in Komisija za preprečevanje korupcije pa ugotavljata, da sta funkciji poslanca (Šircelj je poslanec SDS-a) in neizvršnega direktorja DUTB-ja nezdružljivi, odgovarja Čufer.