Čufer je na poslovnem srečanju, ki ga je pripravila Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham) med drugim izpostavil, da slovenska podjetja večinoma še vedno ne morejo uživati koristi ekspanzivne denarne politike v evrskem območju.

Razlog je po njegovem mnenju to, da so slovenska podjetja še vedno prezadolžena, bilance bank pa so tudi po prvih prenosih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno šibke. Ta dva dejavnika se tako medsebojno krepita in vzdržujeta finančni krč.

Nujno prestrukturiranje podjetij
Zato bi morala biti prednostna naloga prestrukturiranje podjetij, ki mora biti celovito, in ne le delno skozi reprograme ali moratorije. Ključni orodji za ta namen sta po Čuferjevi razlagi slaba banka, ki ima po njegovem mnenju finančno in kadrovsko sposobnost, da prestrukturira podjetja ter tudi banke same, od katerih ne bi smeli pričakovati novega posojanja, ampak predvsem sodelovanja pri razdolževanju podjetij.

Če prestrukturiranje podjetij ne bo uspelo, po njegovem mnenju ne bo uspelo niti s čiščenjem bilanc bank. Razdolževanje pa bi lahko postopno prispevalo tudi k popuščanju finančnega krča in zniževanju obrestnih mer na posojila. Likvidnost v bančnem sistemu je namreč zadostna.

Druga ključna naloga je stabilizacija javnih financ
Čufer je kot drugo ključno nalogo poudaril stabilizacijo javnih financ in obrat negativnega trenda pri javnem dolgu, ki je v zadnjih letih močno narasel, in to skoraj brez učinka na gospodarsko rast.

Slovenija pa bi morala javni dolg, potem ko naj bi v naslednjih letih s sedanjih 73 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) narasel na okoli 80 odstotkov, zniževati hitreje od zahtev na ravni EU-ja in spet na raven 60 odstotkov BDP, in sicer prej kot v 20 letih.

V ta namen pa bo treba po njegovih napovedih razdolžiti tudi javni sektor in sprejeti nekaj resnih strukturnih ukrepov, kot so pokojninska reforma, prilagoditev stroškov in zaposlenosti v javnem sektorju, reforma sistema občin, revizija subvencij in socialnih transferjev ter popolna prenova porabe sredstev EU-ja, tako da bodo imela ta največji možni učinek na rast.

Zadolževanje za plačilo posojil
Čufer se je med zajtrkovanjem na AmChamu tudi razgovoril o torkovi »uspešni« zadolžitvi Slovenije za 3,5 milijarde dolarjev oziroma okoli 2,5 milijarde evrov.

Povedal je, da mora država odplačati za 3,3 milijarde evrov glavnic, od tega sta večji odplačili aprilsko za 1,5 milijarde evrov in oktobrsko za 1,1 milijarde evrov. Približno milijardo evrov naj bi bilo proračunskega primanjkljaja, država pa želi ob vsem tem leto končati s tako rezervo, da bo v leto 2015 vstopila normalno.

Slovenija se bo morala zaradi naštetega spet zadolžiti, takrat v evrih, saj trenutna struktura trga in pričakovane spremembe na njem narekujejo, da se je bilo najprej ugodneje zadolžiti v dolarjih in nato v evrih. Kdaj bo to, pa Čufer ni znal povedati oz. bodo na ministrstvu razmislili o najboljšem trenutku.

Čufer je ob tem opozoril, da je Slovenija postala razmeroma visoko zadolžena država, ne glede na to, da je s 73 odstotki javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) še vedno pod povprečjem EU-ja.

Prodaja podjetij za pokrivanje javnega dolga
Vendar je v nasprotju z veliko močnejšimi evropskimi gospodarstvi domačega premoženja v Sloveniji po njegovih pojasnilih bistveno manj in zato se lahko z njim financira le tretjina dolga, za dve tretjini pa je Slovenija odvisna od tujih trgov. To pa je za ohranjanje finančne suverenosti na srednji rok preveč.

Tekoče javne finance je zato po njegovem mnenju treba uravnotežiti do leta 2017, ves izkupiček od privatizacije pa bi moral iti za zniževanje javnega dolga.

Od terjatev bank (DUTB) pa mora izkupiček od unovčevanja premoženja tako ali tako nameniti za lastno razdolžitev in s tem posredno za zniževanje javnega dolga, je pojasnil.