Dražja hrana in pogonska goriva so k 1,4-odstotni inflaciji na letni ravni prispevale po 0,3 odstotne točke. Hrana se je namreč podražila za 2,1 odstotka, medtem ko je bilo dizelsko gorivo dražje za 6,3 odstotka, bencin pa za 5,1 odstotka.

Inflacijo na letni ravni so za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene rabljenih avtomobilov, ki so bili v povprečju cenejši za 12,1 odstotka, 0,1 odstotne točke pa so prispevale nižje cene mobilne telefonije, saj je bila cenejša za 3,2 odstotka.

Blago je bilo septembra v povprečju za 1,3 odstotka dražje kot septembra lani, storitve pa za 1,5 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za dva odstotka, cene trajnega blaga pa so se znižale za 2,4 odstotka.

Višje tudi cene oblačil in obutve
K 0,2-odstotni mesečni rasti cen življenjskih potrebščin so 0,7 odstotne točke prispevale višje cene oblačil in obutve. Ob prihodu jesensko-zimske kolekcije so se namreč oblačila podražila za 12,9 odstotka, obutev pa za 5,4 odstotka.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,3-odstotna
Septembra je bila povprečna 12-mesečna rast cen življenjskih potrebščin 1,2-odstotna. Septembra lani smo imeli na letni ravni 0,2-odstotno inflacijo, medtem ko je bila lani povprečna 12-mesečna rast cen negativna, saj so namerili 0,4-odstotno deflacijo.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo cen v EU-ja, je bila v septembru 1,4-odstotna, medtem ko je bila mesečna rast 0,3-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,3-odstotna.

Javnofinančni presežek
Pozitivna gibanja v slovenskih javnih financah se nadaljujejo. V drugem četrtletju so porasli tako prihodki kot odhodki države, a drugi nekoliko počasneje. Slovenija je ustvarila javnofinančni presežek, ki je bil ob izločitvi stroškov za obresti celo najvišji v zadnjih desetih letih. V deležu BDP-ja se je zmanjšal tudi dolg države.

Slovenija je imela tako v prvem četrtletju 155 milijonov evrov primanjkljaja ali 1,6 odstotka BDP-ja, vendar je že v drugem četrtletju ustvarila 30 milijonov evrov presežka ali 0,3 odstotka BDP-ja. Na ugoden rezultat so ponovno vplivali višji prihodki države, zlasti od udeležbe pri dobičku in dividendah finančnih družb.

"Glede na trenutne podatke, ki jih imamo na voljo, menimo, da je stanje v slovenskih javnih financah kot tudi širše v gospodarstvu v drugem četrtletju ugodno," je podatke komentirala Nina Stražišar iz Sursa.

Presežek v drugem četrtletju je po njenih besedah predvsem posledica rasti prihodkov, ki so bili za 5,5 odstotka višji kot v lanskem drugem četrtletju. "Prihodki iz evropskih sredstev so sicer še vedno nizki, so pa bili tokrat visoki tudi prihodki od dividend," je pojasnila.

Prihodki države od udeležbe pri dobičku in dividendah finančnih družb so bili v primerjavi z drugim četrtletjem lani višji za več kot 90 odstotkov. Občutno so porasli tudi prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje (6,6 odstotka) in davkov na proizvodnjo in uvoz (4,1 odstotka).

Ob tem je Stražisarjeva poudarila prvo rast izdatkov države za bruto naložbe v osnovna sredstva po letu 2014 (za 13 odstotkov), kar med drugim nakazuje tudi na začetek zagona črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive EU-ja.

Občutno višji so bili tudi prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 6,6 odstotka, in davkov na proizvodnjo in uvoz, za 4,1 odstotka. Medtem so prihodki iz evropskih naložbenih podpor ostali nizki in niso dosegli ravni iz preteklih let. V primerjavi z drugim četrtletjem lani so bili tako nižji za 10,3 odstotka.

Izdatki države so se tudi v drugem četrtletju letos podobno kot v prvem povečali, a v manjšem obsegu, kot so se povečali prihodki. V primerjavi z istim četrtletjem lani so bili višji za 3,2 odstotka, višji pa so bili tudi v vseh pomembnejših kategorijah izdatkov.

Če izključimo stroške, ki jih država plačuje za obresti, dobimo 341 milijonov evrov primarnega presežka oz. 3,1 odstotka BDP. "To je najvišji četrtletni presežek v zadnjih desetih letih," je povedala.

Večji dolg države
Konsolidirani bruto dolg države je konec drugega četrtletja znašal 33,27 milijarde evrov ali 79,8 odstotka BDP-ja, kar je za 366 milijonov evrov več kot konec prvega četrtletja. Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev. Zaradi visoke gospodarske rasti v drugem četrtletju se je njegov delež v BDP-ju zmanjšal za 0,5 odstotne točke.