V 2019 urad Sloveniji napoveduje 3,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,6 odstotne točke več, kot je napovedal spomladi.

"V primerjavi s prejšnjo napovedjo je prišlo do povišanja pri vseh ključnih makroekonomskih agregatih, tako v realnem delu gospodarstva kot tudi na trgu dela," je na novinarski konferenci pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Razloga za to sta dva: na eni strani boljše razmere v gospodarstvu in na trgu dela ne le pri nas, ampak v celotnem območju evra, na drugi strani pa visoka pričakovanja tako podjetij kot potrošnikov.

Vasle je izpostavil, da se dobički in poslovni rezultati slovenskih podjetij izboljšujejo. "Hkrati vse kaže, da se je proces razdolževanja praktično zaključil ali je v sklepni fazi," je dodal. Podjetja so tako manj obremenjena s slabimi posojili, skromna rast pa se končno kaže tudi pri bančnem kreditiranju podjetij.

Poglaviten je izvoz
Ključni motor gospodarske rasti ostaja izvoz. Ta se naj bi letos po lanski 6,4-odstotni rasti po navedbah Umarja okrepil za 8,8 odstotka, v 2018 in 2019 pa naj bi se rast umirila na 7,5 oz. 6,1 odstotka. Čeprav bo rast uvoza na drugi strani za malenkost presegla rast uvoza, bo prispevek zunanje trgovine k rasti pozitiven.

"Izvoz poganjata dva elementa: prvi je tuje povpraševanje, del pa prispeva še večja izvozna učinkovitost slovenskih podjetij," je povedal Vasle. Kot je pojasnil, se je podjetniški sektor v zadnjih letih po krizi precej prebudil. Podjetniška pokrajina je tako videti drugače kot pred krizo - določeni deli gospodarstva so se skrčili ali praktično izginili.

Ob tem so se podjetja, ki so preživela krizo, prilagodila tako z vidika stroškov kot zaposlenosti. "To jim daje moč, da se v večji meri kot konkurenti prebijajo na tuje trge," je povedal Vasle in dodal, da se bo ta trend po oceni Umarja v prihodnjih letih nadaljeval.

Druga pomembna sprememba v strukturi rasti glede na lani so investicije. "Po njihovem skupnem padcu v lanskem letu letos pričakujemo rast investicij, predvsem zaradi ponovne obnovitve rasti v segmentu zgradb in objektov," je povedal Vasle. Po močnem lanskem padcu se bodo letos znova okrepile tudi javne investicije.

Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi po lanskem 3,6-odstotnem padcu letos narasle za devet odstotkov, prihodnje leto za osem odstotkov in v 2019 za sedem odstotkov.

Rasla bo tudi domača potrošnja, pri čemer se bo rast zasebne potrošnje po lanskih 4,2 odstotka letos znižala na 3,3 odstotka, nato pa v prihodnjih dveh letih nadalje umirila na tri oz. 2,3 odstotka. Državna potrošnja bo po lanski 2,5-odstotni rasti letos rasla za 1,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa za 0,9 odstotka.

Rast plač bo "zmerna"
Brezposelnost se bo po napovedi Umarja še naprej zmanjševala, vendar pa se manjšanje bazena brezposelnih še ne bo odrazilo v rasti plač. "Pričakujemo, da bo rast plač ostala zmerna in ne bo odstopala od rasti produktivnosti, kar je ključno za ohranjanje konkurenčnosti našega izvoznega sektorja," je dejal Vasle. Bruto plače naj bi tako letos realno porasle za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa za dva odstotka.

Zvišanje napovedi je bilo glede na gospodarska gibanja v prvem polletju pričakovano. BDP se je namreč v drugem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 4,4 odstotka, v prvem trimesečju pa za 5,1 odstotka.

"Potem ko smo imeli v obdobju pred izbruhom relativno visoko gospodarsko rast, ki je za 2,5-krat presegala povprečno rast evrskega območja, in ko smo v času krize beležili precej globlji padec gospodarske rasti, se sedaj nahajamo v obdobju, ko gospodarska rast ponovno presega povprečje rasti v evrskem gospodarstvu. S tem Slovenija počasi znova zmanjšuje razvojni zaostanek za povprečno razvitostjo evrskega območja oz. EU-ja," je pojasnil Vasle.

Še deset let zaostanka
Kljub drugi najvišji stopnji rasti v EU-ju pa bo vseeno še kar nekaj let, če ne celo desetletje, trajalo, da bomo presegli, kar smo že dosegli v letih pred izbruhom krize, je še dodal Vasle.

Direktor Umarja je tudi zavrnil bojazni, da se slovensko gospodarstvo pregreva ali da se napihujejo baloni. Inflacija bo v prihodnjih letih po napovedi ostala pod ciljno vrednostjo dveh odstotkov, smo šele na začetku kreditnega cikla. "Na podlagi vseh teh dejavnikov bi to rast težko označili kot nevzdržno," je dejal Vasle.

Umarjeva napoved je najbolj optimistična od vseh napovedi domačih in tujih organizacij. Nekatere od njih so svoje napovedi navzgor revidirale sredi leta, ostale bodo to storile jeseni.

Vasle je sicer potrdil še, da se bo po izteku drugega mandata na čelu Umarja potegoval še za tretjega. "To delo mi še vedno predstavlja izziv," je povedal.