dejal Droste.

Christof Droste je od leta 2008 generalni direktor družbe Hella Saturnus Slovenija, prav tako je član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Z njim smo se med drugim pogovarjali o razmerah na avtomobilskem trgu, tujih naložbah v Sloveniji in davčni politiki.

Vaše podjetje se ukvarja z izdelavo luči za motorna vozila. Avtomobilsko industrijo je gospodarsko-finančna kriza zelo prizadela. Kako je kriza vplivala na vaše poslovanje? So učinki krize še vedno vidni?

Tudi na nas je učinkovala kriza, toda drugače kot na večino drugih podjetij. Subvencioniranje nakupa vozil v nekaterih državah nam je namreč v lanskem poslovnem letu 2009/2010 (ta traja od 1. junija do 31. maja), ki se je končalo pred tremi meseci, dalo izjemen pospešek.

Načrtovani obseg prodaje je bil 135 milijonov evrov, končali pa smo s prodanimi 224 milijoni. Neverjetno, kako je bila velika razlika, pri čemer nismo načrtovali konservativno, ampak progresivno. Rekli smo si, da moramo biti uspešni, zato smo naredili progresiven proračun in še tega smo presegli za 90 milijonov evrov. To je neverjetno.

Bili smo prepričani, da bodo letos aprila šle številke navzdol. Zakaj? Septembra se je končalo subvencioniranje nakupov avtomobilov v Nemčiji in to je bil največji trg, na katerem se je subvencioniralo nakup vozil. Bile so najvišje subvencije v Evropi, 2.500 evrov za posamezen avtomobil - država je dala skupaj za te subvencije 5 milijard evrov. Septembra se je torej to končalo.

Predvidevanja v avtomobilski industriji so bila, da se bodo do konca letošnjega marca iztekle vse pogodbe o subvencioniranju, ki so jih kupci podpisali do konca lanskega septembra. Zato smo bili prepričani, da bomo šli konec marca navzdol. Vendar nismo. Še vedno smo na isti ravni in tudi danes je prodaja, tudi avtomobilov majhnega razreda, višja, kot smo predvidevali.

Največja težava v tem trenutku je, kako predvideti, kakšen bo razvoj na trgu majhnih in srednjih avtomobilov. Jasno je, da je trg vozil višjega in višjega srednjega razreda v krizi in da subvencioniranje nakupa vozil ni pospešilo prodaje teh avtomobilov.

Toda zdaj, dve leti po začetku krize, počasi prihajamo iz krize in opažamo, da posel pri prodaji avtomobilov srednjega in višjega razreda postaja spet bolj zdrav. Mi smo delno udeleženi pri tem s svojim programom meglenk, ne pa tudi s programom žarometov. Smo zelo optimistični glede tekočega poslovnega leta, saj smo prepričani, da bomo dosegli skoraj enake rezultate kot lansko poslovno leto.

Večino vaših izdelkov izvozite v tujino. V katere države in kolikšen delež vaše prodaje predstavlja izvoz?

Največ našega izvoza gre v evropske države. Velik delež gre v Nemčijo. Pomemben delež izvozimo v Španijo, in sicer k Seatu in Nissanu za pathfinderja. Poleg tega izvažamo tudi v Belgijo k Oplu in Fordu, v Veliko Britanijo v Vauxhall/Opel in Nissan, na Poljsko prav tako k Oplu. Torej izvažamo skoraj v vse evropske države, kjer je avtomobilska industrija.

Izvažamo tudi v države na drugih celinah, denimo v ZDA, Mehiko in Brazilijo, pa tudi na azijske trge, recimo na Kitajsko, kamor izvažamo žaromete Oplovih insignie in astre za kitajski različici avtomobilov Buick. Na Kitajsko izvažamo tudi žaromete za astro delto.

Ste podjetje v tuji lasti. V Slovenji je pogosto veliko zadržkov do tujih naložb. Ste imeli vi kakšne ovire zaradi teh zadržkov? In zakaj so po vašem mnenju v Sloveniji zadržki glede tujih vlaganj?

To je dobro vprašanje. Ne vem, zakaj so ti zadržki do tujih podjetij. Po mojem mnenju bi morala Slovenija dovoliti več tujih naložb, pomembno je namreč, da v Slovenijo prihajajo naložbe. Pomembno vprašanje je tudi, kakšne so te naložbe. S podjetniškega vidika je treba biti previden.

Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi bila privlačnejša za tuje naložbe? Imeti nižje davke?

To bi bila dobra ideja. Glede davčnega sistema v Sloveniji - v primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji najvišji davek na dohodek, tudi socialni prispevki so skrajno visoki. S tega vidika je Slovenija zelo draga država. Če bi se to nekako modificiralo, bi to vplivalo, ne samo na tuja vlaganja, ampak tudi na celotno slovensko gospodarstvo. Na primer če govorimo o minimalni plači - z drugačnim davčnim sistemom bi lahko veliko stvari postavili v boljši položaj, kot so zdaj.

Če se še malce ustavimo pri minimalni plači - vi ste bili pred meseci skeptični do zvišanja minimalne plače. Dejali ste, da bi morali biti tukaj previdnejši in da bi zvišanje minimalne plače moralo priti postopoma.

Tako kot sem rekel pred meseci, vidim stvari tudi danes. Za nas dvig minimalne plače ni velik problem, ker smo bili z lastnimi pogodbami z zaposlenimi že nad ravnijo nove minimalne plače. Samo nekaj naših pogodb z agencijami je bilo pod to mejo in to smo prilagodili. To za nas ni bila velika stvar. Toda za druga podjetja to ni bilo tako lahko. Res ne vidim dobrega razloga, zakaj je bilo treba dvigniti minimalno plačo za več kot 30 odstotkov, druge plače pa za manj kot pet odstotkov.

Kakšno je vaše mnenje o celotnem slovenskem gospodarskem položaju. Kaj bi morali storiti, da bi napredovali?

Če berete časopise, ne glede na to, ali berete slovenske ali druge evropske časopise, lahko enkrat preberete, da je konec krize, drugi dan preberete, da smo sredi krize, tretji dan pa, da bo kriza postala hujša, kot je bila kdaj koli. Vsak dan so različni članki v različnih medijih glede krize. Po mojem mnenju kriza še ni premagana. Še vedno čutimo posledice krize. To lahko vidimo v slovenskem gospodarstvu in tudi pri drugih evropskih gospodarstvih.

Kaj bi morali storiti? Osredotočiti se moramo na naše prednosti in jih uporabiti. Moramo biti samokritični in videti, kje so naši potenciali, ki jih lahko razvijamo, in jih nato tudi razvijati. Če podjetja delajo v pravi smeri, če države delajo v pravi smeri, je to pravi pristop do položaja, v katerem smo. Zagotovo kriza ne bo trajala večno. Je kot vreme - danes je žal deževno, toda to ne bo trajalo večno, saj bomo zopet videli sonce. Podobno je z gospodarstvom. Pripravljeni moramo biti na to. Narediti moramo vse, da preživimo krizo in da se pripravimo na čase, ki bodo prišli po krizi.

Na primer: ne vemo zagotovo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih šestih mesecih. Zelo težko je predvideti, kaj se bo dogajalo na trgu. Zato smo skupaj z našimi prodajnim oddelkom, našo logistiko in našo proizvodnjo pripravili tri različne scenarije: prvi je optimistični scenarij, drugi je realistični scenarij in tretji je pesimistični scenarij. Pripravljeni smo na vse tri scenarije. Načrti so torej v predalih in zdaj moramo zelo dobro opazovati, kaj se dogaja na trgu in izbrati enega izmed treh scenarijev. To bi priporočil tudi drugim.

Imate pri podjetju Hella v Sloveniji tudi lasten tehnološki oddelek oz. ali razvijate v naši državi tudi tehnologijo ali imate tukaj samo proizvodnjo?

Naš proces je razdeljen na dve fazi: fazo pred trženjem in fazo dobave. V prvi fazi - od prve ideje do serijske proizvodnje - dela v Sloveniji v Helli Saturnusu 100 ljudi. V tekočem poslovnem letu bomo število teh zaposlenih povečali za 30, torej bomo število zaposlenih v razvoju povečali kar za tretjino. Moč Slovenije je dobra izobrazba. In če me vprašate, kaj naj bodo nadaljnji koraki slovenskega razvoja, bi rekel: izobrazba, izobrazba, izobrazba.

Izjemno pomembno je, da je v Sloveniji na razpolago dober temelj. To je skrivnost našega uspeha. Izjemno uspešni smo v okviru Helle, izjemno uspešni smo tudi na slovenskem trgu. Zakaj? Zato, ker imamo tukaj celoten paket: nimamo samo proizvodnje ali pa samo razvojni oddelek, ampak imamo na tej lokaciji oboje.

Zaposleni v razvoju razvijajo izdelke, ki jih delavci v proizvodnji na isti lokaciji potem izdelujejo z veliko več odgovornosti, kot če bi npr. zaposleni v razvoju v Indiji razvijali izdelke, ki bi jih nato izdelovali v Ukrajini. Zaposleni se čutijo bolj povezani z izdelkom in to je tudi ena izmed skrivnosti na naši lokaciji.

Velikokrat se zgodi, da določeno podjetje prenese proizvodnjo v državo, kjer so stroški dela nižji. To se dogaja tudi pri tovarnah, ki izdelujejo dele za avtomobilsko industrijo. Se lahko to zgodi tudi v Helli Saturnusu?

To je dobro vprašanje. To se lahko zgodi v vsaki državi. Lahko se zgodi v Nemčiji ali Sloveniji, na Češkem, Indiji ali kjer koli. To je vedno 'paket'. To ni samo vprašanje, kako visoki so stroški dela. Gre za celoten 'paket' na lokaciji, na kateri koli lokaciji. Vprašati se je treba, ali ta 'paket' na tej lokaciji deluje ali ne. Vprašati se je tudi treba, kaj je razlog, da ta 'paket' na določeni lokaciji ne deluje, zakaj moja enota na tej lokaciji ne deluje. V nekaterih primerih je nujno, da se zapre enota v določeni državi, ker ni več mogoče, da bi tam uspešno delovala.