Nemčija je največja trgovinska partnerica Slovenije, zato je naše gospodarstvo zelo odvisno od razmer na nemškem trgu. MMC je zato opravil intervju s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Rantznovo je Združenje nemških zbornic (DIHK) januarja leta 2003 poslalo v Slovenijo na mesto vodje predstavništva nemškega gospodarstva v Sloveniji, ki ga vodi vse od tedaj. Preden je prišla v Slovenijo je službovala tudi na Portugalskem in Kuala Lumpurju.

Ste predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Od kdaj deluje ta zbornica, kateri so njeni cilji in koliko članov ima?

Imamo že dolgo preteklost na slovenskem trgu. Konec leta 1995 je bila ustanovljena predstavniška pisarna, do leta 2006 smo tako delali kot predstavniki nemške industrije v vaši državi. Sama sem v Slovenijo prišla leta 2003 z nalogo ustanoviti mešano slovensko-nemško gospodarsko zbornico. V pojasnilo: Nemčija ima - za podporo nemškega izvoza in tudi uvoza - v več kot 80 državah predstavniške pisarne oz. predstavništva. V vseh pomembnih državah pa ima tudi mešane oz. bilateralne gospodarske zbornice. Slovenija je pomembna kot evropska država. Zato je tudi tukaj bilateralna gospodarska zbornica.

Slovenija je bila ena od držav, kjer je bila mešana gospodarska zbornica ustanovljena dokaj pozno, leta 2006. Prej to ni bilo mogoče, ker ni bilo ustrezne slovenske zakonodaje za ustanovitev take zbornice. 2006 je bilo spremenjena zakonodaja glede gospodarskih zbornic, zato delujemo od takrat. Zbornice je bila uradna odprta leta 2007. Kot uradno nemško zbornico jo je tega leta priznal tedanji gospodarski minister Michael Glos, takratni slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak pa jo je priznal kot uradno slovensko zbornico. Naš najpomemnejši cilj je spodbujanje slovensko-nemške gospodarskega sodelovanja. V tem trenutku imamo 160 članov – slovenskih in nemških podjetij.

Ste zadovoljni s trenutnim slovensko-nemškim gospodarskim sodelovanjem. Kako bi se ga lahko okrepilo?

Leta 2003 je bila medsebojna menjava 3,5 milijarde evrov. Leto 2009 je bilo slabo leto, leto 2008 je bilo zelo dobro leto. Medsebojna trgovina med Nemčijo in Slovenijo je to leto znašala več kot 8 milijard evrov. Leta 2009 je bila trgovina med državama na isti ravni kot leta 2006. Do zdaj smo kar zadovoljni s sodelovanjem med državama. Vidimo, da se Nemčija gospodarsko spet vzpenja. Je majhen dvig, vendar večji, kot smo predvidevali leto poprej. V Sloveniji tako hitrega vzpona trenutno še ni opaziti. Slovenska podjetja bodo seveda šla navzgor, ko bo okreval nemški trg. Slovenija je namreč zelo odvisna od nemškega trga in nemških gospodarskih partnerjev.

Kaj menite o slovenskih vladnih protikriznih ukrepih? Ste zadovoljni z njimi?

Lahko bi storili več, predvsem kar zadeva podporo slovenskim izvoznikom. Glede ukrepov v zadnjem letu. V redu so bili ukrepi glede subvencioniranja polnega delovnega časa oz. tega, da se delavcev ni odpuščalo, ampak skrbelo za njihovo prekvalifikacijo. Ukrepe pa pogrešam na dveh točkah. Prva točka je financiranje podjetij. Te namreč nimajo dovolj pomoči, da bi lahko investirala oz. opravila strukturne spremembe.

Glede druge točke – sama pač izhajam iz nemškega načina, iz tega, kako to dela Nemčija oz. nemška vlada. Vemo, kako Nemčija podpira mala in srednja podjetja. Te dobijo, denimo, za podporo izvoza in uvajanja informacijske tehnologije, veliko subvencij. Tukaj bi lahko slovenska vlada storila več. Slovenija je namreč majhen trg. Slovensko gospodarstvo mora izvažati in potrebuje več finančne podpore, zlasti pri izvozu v Evropi, in ne samo pri izvozu na trge nekdanje Jugoslavije, kjer so slovenska podjetja uveljavljena. Tukaj bi lahko slovenska vlada po našem mnenju storila več.

Pred kratkim ste predstavili vsakoletno anketo nemških podjetij v Sloveniji o poslovanju. Ta anketa je malce protislovna. Na eni strani anketirana podjetja pravijo, da so optimistična glede svojega poslovanja letos in naslednje leto, na drugi strani pa večinoma ocenjujejo, da bo letos ekonomski položaj v Sloveniji nespremenjen ali celo slabši. Ali ni tukaj protislovje?

Na prvi pogled je res protislovno. Toda vedeti morate, da so to podjetja, ki so večinoma izvozno usmerjena oz. predstavlja izvoz velik delež njihovega poslovanja. Slovenska ekonomija je majhna. In ta podjetja ne producirajo samo za slovenski trg, ampak za mednarodni trg. Podjetja so torej optimistična, ker mednarodni trg okreva.

V Sloveniji so pogoste debate glede t.i. nacionalnega interesa. Slovenci se namreč bojijo, da bodo izgubili ekonomsko suverenost, če bodo (raz)prodali slovenska podjetja tujcem. Vi na svoj način predstavljate nemški kapital, če se lahko tako izrazim. Kaj menite o tej debati?

To je zanimiva diskusija, ki se zdaj zopet pojavlja. Ko sem prišla v Slovenijo, je bila podobna diskusija. Obstajalo je malce strahu, da bodo tuja podjetja pokupila slovenska podjetja. To je ena točka tega problema. Druga točka je strah, ki zadeva podjetja, ki so v večini še financirana iz javnih finančnih virov. Takšne diskusije o nacionalnem interesu se pojavljajo v času krize.

Treba se je vprašati, kje je razlog za ta strah. Je razlog v tem, da slovenska podjetja nimajo dovolj finančne podpore? Ali je bolj razlog v tem, da podjetja, za katere se meni, da so pomembna z vidika nacionalnega interesa, v preteklosti niso dovolj investirala? To je diskusija, ki se bo morala na neki način vrniti nazaj k slovenskim podjetjem. Po našem mnenju bi morala slovenska podjetja več vlagati v lastno produkcijo in v zaposlene, da bi bili ti bolj izobraženi. Tukaj lahko Nemci ustrezno pomagamo slovenskim podjetjem.

Nemčija je izvozni gigant. Toda znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn predlaga, da bi Nemčija več investirala doma in manj na tujem. S tem bi zmanjšala svoj izvoz in povečala uvoz ter tako na ta način odpravila trgovinski presežek z drugimi državami. So to realistične zamisli? Se lahko uresničijo?

To je zelo zanimivo vprašanje. Seveda so razprave, da Nemčija preveč izvaža. To je bila zelo pomembna tema leta 2003 in 2004. Seveda Nemčija veliko izvaža, enako tudi Slovenija. Toda morate upoštevati, da ima Nemčija v mednarodni trgovinski menjavi največ desetodstotni delež. To ne more biti preveč. Zdaj to ni velika tema, saj imamo zdaj druge težave. Prišlo je do finančne in nato gospodarske krize, zato so se razmere in tudi diskusije spremenile.

Vprašati se moramo, kaj lahko storimo skupaj. Ne moremo več razmišljati na način posamične ekonomije, ampak na način evropske ekonomije in kaj naj storimo skupaj, ne samo to, kaj naj stori posamična država, kot je Nemčija. Smo namreč tako medsebojno prepleteni in tako odvisni drug od drugega. Ne moremo se več osredotočiti samo na posamično ekonomijo, kot je Nemčija.

V zadnjem času je aktualna grška kriza. Kje so po vašem vzroki zanjo? So ukrepi, ki so bili sprejeti za njeno rešitev, ustrezni?

Če razmišljam kot Evropejka, potem so bile rešitve ustrezne. V Nemčiji, ki je zvezna država, imamo federalni sistem, in ta federalni sistem pomeni, da bogatejše in večje nemške dežele pomagajo šibkejšim. Enako bi moralo biti tudi v Evropski uniji. Vsekakor, če je kakšna država EU-ja v težavah, je tudi treba ugotoviti, kje so razlogi za to. To je tudi treba upoštevati pri oblikovanju ukrepov, ki bodo sprejeti na evropski ravni.

V EU-ju imamo t. i. maastrichtska merila, ki jih je treba utrditi na evropski ravni. Seveda moramo razmišljati, kako bomo nadzorovali izpolnjevanje teh meril, ko so posamične vlade oz. države tako zelo zadolžene, kot je Grčija. Težava je bolj v spremljanju tega, ali se članice držijo teh kriterijev. Da se lahko opazi in ugotovi tveganje, kaj se lahko zgodi, ko se posamična vlada oz. država tako zadolži, kot se je Grčija. Imamo namreč tudi druge države s podobnimi težavami.

Glede ukrepov, ki jih je EU sprejel pretekli konec tedna (intervju je bil 11. maja, op. p.). Če so ti ukrepi ustrezni, bomo videli. Včeraj so dejali, da so ti ukrepi ustrezni. Najpomembneje je, da bo Evropa ostala stabilna.

Nemško javno mnenje je nenaklonjeno pomoči Grčiji. Po nekaterih javnomnenjskih anketah dobrih 60 odstotkov Nemcev nasprotuje temu, da njihova vlada pomaga Grčiji pri njenih težavah s proračunskim primanjkljajem. Nemčija bo, kot vemo, prispevala okoli 22 milijard od okoli 80 milijard posojil Grčiji, ki ga bodo tej državi dale države evrskega območja (Mednarodni denarni sklad pa bo dodatno dal še 30 milijard evrov kredita).

To je bila zelo burna in vroča razprava. Vroča razprava zato, ker so o njej razpravljali politiki. Bile so tudi razprave, da bi nam lahko Grki prodali otoke, da bi se rešili dolgov. Nemčija in Grčija imata dolgo tradicijo medsebojnih odnosov. Nemci hodijo na počitnice v Grčijo, veliko Grkov dela v naši državi. Imamo prijateljsko mnenje o Grkih. Trenutno pa je mnenje bolj negativno. Seveda, ljudje se bojijo, da bo treba, ko bo Nemčija dala tako veliko denarja, vzeti denar na drugih koncih. Nemčija mora biti zdaj zelo previdna pri proračunu za naslednje leto.

Nezadovoljstvo nemške javnosti s pomočjo Grčije je vplivalo tudi na izid nedavnih deželnih volitev v Severnem Porenju - Vestfaliji. Tukaj vladajoči stranki CDU in svobodni demokrati (ki vladata tudi na državni ravni) nista zopet dobili večino.

Drugi razlogi so vplivali na izid teh volitev, ne samo Grčija. Grčija je preveč daleč, da bi vplivala na te volitve. Na izbiro volivcev na deželnih volitvah pogosto vplivajo težave, ki jih ima posamična dežela. Na deželne volitve vplivajo tudi zadeve na zvezni ravni oz. zadeve povezane z zvezno vlado in evropsko politiko. Toda glavni razlog za takšen volilni izid je po mojem mnenju nezadovoljstvo z izobraževalnim in šolskim sistemom.