Strokovnjaki svarijo pred informacijskim mehurčkom, v katerega se lahko ujamemo zaradi algoritmov, ki nam ponujajo oziroma vsiljujejo vsebine. Opozarjajo tudi, da brezplačne aplikacije plačujemo s svojimi podatki.

Kar 82 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 16 in 74 let, ima svoj profil na vsaj enem družbenem omrežju, to je nekaj več kot 1,25 milijona vseh prebivalcev Slovenije oziroma približno šest od desetih prebivalcev, je po podatkih raziskave Media+ ocenila družba za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon. Največ uporabnikov, skoraj milijon, ima profil na Facebooku, ugotavljajo pri Valiconu. Slovenci smo po svoji oceni na družbenih omrežjih dejavni vsaj uro na dan, v povprečju uro in dvajset minut.

Kot je povedal Matjaž Robinšak iz Valicona, pa so mladi med 15. in 25. letom starosti na omrežjih precej več časa, tudi tri do štiri ure na dan. Največ Slovencev, skoraj milijon, uporablja Facebook. Najhitreje raste število uporabnikov aplikacije Instagram, na katerem ima profil 450.000 prebivalcev Slovenije. Na tretjem mestu je Twitter z nekaj več kot 50.000 uporabniki na dan. "Snapchat in Instagram sta predvsem družbeni omrežji mladih, kar ne pomeni, da ju ne uporabljajo tudi starejši. Na Facebooku smo vsi, vendar so mladi manj dejavni, medtem ko je Viber omogočil starejšim, ki imajo sorodnike v tujini, najcenejši in najoptimalnejši način, da ostanejo v stiku z njimi," je povedal Robinšak.

Strokovnjaki svarijo pred informacijskim mehurčkom

Raziskave kažejo, da se večina uporabnikov ne zaveda, kje vse lahko pristanejo podatki, ki jih objavljajo in posredujejo na družbenih omrežjih, ter da podatki, ki nam jih ta prikazujejo, niso nujno resnični. "Ena večjih težav je, ko začne nastajati t. i. informacijski mehurček, ki uporabnika zapre v omejen krog informacij. Gre za to, da algoritmi na omrežju vsiljujejo informacije, ki uporabnika zanimajo, ne ponujajo pa alternativnih virov, ki bi morda izpodbijali to prepričanje. Treba je vedeti, da to, kar dobivamo v svojem informacijskem mehurčku, ni nujno res. Lahko gre za neresnice ali pa zavajajoče informacije," je opozoril Marko Puschner, predstavnik točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Vodja odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan Matjaž Gams je več let preučeval, zakaj taki sistemi poneumljajo ljudi. "Recimo, da nas zanima, ali je Zemlja ploščata. Sistem umetne inteligence to ugotovi in nam pokaže filmček o ploščati Zemlji. Ko prvič iščemo, najdemo enega, drugič dva, tri, pet, dokler na koncu ni vse podrejeno temu in kar naenkrat dobimo občutek, da ves splet govori o tem, da je Zemlja ploščata. In ne le to: čez čas naletimo na oglas, da je Zemlja ploščata, in še na ponudbo za nakup modela, ki prikazuje, da je Zemlja ploščata. Skratka, sistem nas prepričuje o nečem, kar smo želeli zgolj preveriti, čeprav gre za neumnost. Izkaže se, da so ljudje, ki z zgrešenim prepričanjem na spletu iščejo podatke, tako o posamezni neumnosti čedalje bolj prepričani. In zato je na svetu neumnosti čedalje več. Število ljudi, ki verjamejo, da je Zemlja ploščata, je namreč iz leta v leto večje," je pojasnil Gams.

Aplikacije plačujemo s svojimi podatki

Marko Puschner je prepričan, da se uporabniki premalo zavedajo, kako tako imenovane brezplačne aplikacije v resnici plačajo s svojimi podatki. "Tisto, kar dobimo zastonj, v resnici ni zastonj. S tem postanemo produkt in nas prodajajo. Ključni izziv je samonadzor pri tem, kaj objavljamo. Mi odločamo o tem, kaj bomo povedali drugim, in več ko o sebi izdamo na spletu, več informacij posredujemo tem podjetjem," je še pojasnil Puschner. Da postajajo družbena omrežja nova oblika religije, pa meni dr. Gams: "Dolga leta se navdušenci nad spletom nismo zavedali negativnih pojavov. Mislim, da je večina mladih pod tako močnim vplivom spleta in medijev, da niso več sposobni samostojno razmišljati."

Tinder – veleblagovnica z moškimi in ženskami

V aplikaciji Tinder lahko med številnimi fotografijami in nekajstavčnimi opisi izberete osebo, ki vam je najbolj všeč. Navedete lahko lastnosti, ki si jih želite pri morebitnem partnerju. Če ste izbrancu všeč tudi vi, si lahko začneta dopisovati. "Nekateri bolj kritični avtorji, recimo Sigmund Bauman, pravijo, da je ljubezen dokončno komodificirana, da je postala potrošniški predmet, kar se vidi po sistemu profilov, kjer odkljukaš "želim to in to", enako kot v trgovini, kjer izbereš, kar želiš," je pojasnil Roman Kuhar, profesor sociologije vsakdanjega življenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tinder naj bi po neuradnih ocenah uporabljalo 50 milijonov ljudi v več kot 190 državah. Vsak dan imajo profili na tej aplikaciji dve milijardi ogledov. Interes lastnika, družbe Matchgroup, ki je lastnica še 50 drugih aplikacij za zmenke, je seveda denar.

"Aplikacije monetizirajo svoje storitve tako, da se povezujejo z oglaševalskimi in analitskimi podjetji, trgovinami za aplikacije in podobno. Tu se generirajo podatki, ki prinašajo dobiček, za to pa potrebujejo čim aktivnejše uporabnike in uporabnice," meni Anamarija Šiša, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Tehnologija ljudem torej omogoča, da potrošniške navade vnesejo tudi v medsebojne odnose. Ljubezen in partnerstvo sta dobra tržna niša oziroma široko tržno polje. "Z romantično ljubeznijo je povezana celotna industrija porok, valentinovega in podobne zadeve, kjer so srečanja povezana s kakršnim koli porabništvom, pa naj bo v povezavi z večerjo ali poroko. Kapital ima tukaj zagotovo svoj interes," je še prepričan Kuhar.

Oddaja Koda bo na sporedu ob 17.30 na 1. programu TV Slovenija.