Dogovor med ministrstvoma za finance in za infrastrukturo in prostor ter sindikatom delavcev energetike med drugim določa ciljne deleže države v energetskih družbah. Ministrstvi sta se zavezali, da bosta v okviru priprave in medresorskega usklajevanja aktov na podlagi zakona o Slovenskem državnem holdingu ciljne deleže energetskih podjetij opredelila na način, kot je predviden za strateške naložbe.

Tako bo v sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z elektriko Sodo, sistemskem operaterju prenosnega omrežja Elesu in organizatorju trga z električno energijo Borzenu bo država obdržala 100-odstotni delež.

V elektrodistribucijskih družbah Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska bo država obdržala 75-odstotni delež plus eno delnico, medtem ko namerava v največjem trgovcu z zemeljskim plinom Geoplinu zadržati 25 odstotkov plus eno delnico.

Opozicijski dvomi
Ob dogovor ministrstev in sindikatov se je opozicija obregnila na ponedeljkovi seji odbora DZ za finance in monetarno politiko. Matevž Frangež (SD) pa je na izredni seji DZ o zahtevi za ustavno presojo referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu ocenil, da je šlo očitno za nevarno kupčijo glede HSE.

Pri tem je spraševal, ali sta ministra Janez Šušteršič in Zvonko Černač prekoračila svoje pristojnosti po veljavnem zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države oziroma je bila celo kršena meddržavna pogodba s Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško.

Frangeža ne moti povabilo strateškim partnerjem za izgradnjo novih energetskih objektov, temveč da se za kratkoročne cilje kupčuje tudi z Dravskimi elektrarnami Maribor, ki so po njegovih besedah »biser v slovenskem energetskem sektorju«.

Finančni minister Šušteršič mu je odgovoril, da je bil predmet dogovora strateška usmeritev države na področju energetike ter da večina energetskih podjetij ostane v večinski državni lasti.

Šušteršič je dejal, da ni prekoračil nobenih pooblastil, saj bo na koncu o klasifikaciji naložb oziroma o strategiji za upravljanje državnih naložb odločal DZ. V kolikor dogovor potencialno krši meddržavno pogodbo, pa ga ne bo moč izvesti.