Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili osnutek strategije priseljevanja, ki pa po mnenju strokovne javnosti in nevladnih organizacij ne prinaša ustreznih rešitev za te izzive. Težava strategije naj bi bila predvsem v tem, da se osredotoča predvsem na varnostna vprašanja, opozarja predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Marina Lukšič Hacin. "S tem je priseljenska strategija postala osiromašena in zreducirana na vprašanje, kako upravljati prehode državne meje," pravi Lukšič Hacin.

Tujo delovno silo potrebujemo, vendar pa tujci zaradi nizkih plač in dolgih postopkov pridobivanja dovoljenj Slovenijo vse bolj zapuščajo, pa ugotavlja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Težava je tudi, ker delodajalci še kar vztrajajo, da potrebujemo le nizko kvalificirane delavce," dodaja. "Država na žalost slepo sledi delodajalcem, hkrati pa tudi svoje naloge ne opravi v smislu osnovnih postopkov. Vmes so pa delavci, ki imajo nizke plače, slabe delovne pogoje in seveda gledajo oglase za Avstrijo," še pravi Lukić.

Da so težava predvsem razmere, v katerih živijo in delajo tuji delavci pri nas, meni tudi Urša Regvar s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. "Ko govorimo o tem, da moramo privlačiti tujo delovno silo, se moramo zelo veliko pogovarjati tudi o pogojih, ki jih ti ljudje dejansko imajo, ko pridejo v Slovenijo. To pomeni preprečevanje izkoriščanja, način, kako hitro dobijo delovna dovoljenja in kaj se z njimi potem zgodi tukaj, ko so v Sloveniji," pojasnjuje.

V Gospodarski zbornici Slovenije predlagajo ukrepe za delodajalce, ki bi olajšali vključevanje tujcev v podjetja in širšo družbo. Kot pravi Andreja Sever z GZS-ja, je treba pri delodajalcih, ki s svojimi ravnanji, ker z delavci ravnajo slabo, mečejo slabo luč na vse druge delodajalce, nekako ukrepati. Podpirajo tudi rešitev, da bi prosilcem za azil, ki tukaj že delajo, omogočili lažje prehajanje med statusi. Prosilec bi s tem lahko še naprej delal in živel v Sloveniji in ga Slovenija ne bi vrnila na Hrvaško.