Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.

Spodbujanje k vpisu v deficitarne programe
V želji, da bi to spremenilo, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila tisoč štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda v nasprotju s številnimi drugimi profili naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje.

Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenega tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest, in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.

Vabljiv poklic
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.

S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanimata narava in njeno varovanje, zelo vabljivo.

Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.

V slovenskem naravovarstvu naravovarstvenih tehnikov ne potrebujejo
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica Krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan.

S tem se popolnoma strinja tudi direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: "V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja."

Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.

Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati.

Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.

Slabe zaposlitvene možnosti
Prav nič spodbudna ni niti evidenca zavoda za zaposlovanje. Lani za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih.

Da tudi mladi naravovarstveni tehniki ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi to, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.

Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.