Naj najprej osvežimo spomin. Prvi razpis za štipendije v deficitarnih poklicih 24. avgusta je bil popolna polomija, saj se je zaradi velikega navala, ki ga odgovorni niso predvideli, spletna stran sklada za razvoj kadrov in štipendije sesula.

Sistem je namreč deloval po načelu, kdor prvi pride, prvi melje oz. vloge prvih 1.000 pošiljateljev, ki bi jih na skladu prejeli, bi štipendije tudi dobilo, kar je povzročilo veliko kritik. Na sklad je sicer prejšnji teden skupaj prispelo že več kot 6.300 vlog za štipendije.

Na seznamu poklicev, ki jih želijo s štipendijami spodbuditi, je tako nekaj že dobro znanih, kot so mehatroniki, električarji, računalniški tehniki, hotelirji, pa tudi nekaj takih, za katere bi na prvi pogled pomislili, da jih ni premalo, kot so npr. avtomobilski serviserji in gozdarji.

Po letih opozoril se je le začelo premikati
Da je največji primanjkljaj prav na področju poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, je bilo v zadnjih letih slišati že večkrat, zlasti od OZS-ja, a so se odločili to težavo na sistemski ravni začeti reševati šele zdaj.

"V Sloveniji se je namreč v zadnjih letih močno spremenila struktura vpisa mladih v vrste in predvsem ravni izobraževanja, in sicer se je v šolskih letih 2000/01 do 2010/11 vpis v nižje in srednje poklicne šole znižal s 27,7 odstotka mlade generacije na 15,5 odstotka ali za 12,2 odstotne točke. Po drugi strani se je povečal vpis na gimnazije, štiriletne in petletne strokovne in tehniške programe, ki omogočajo prehod na terciarno raven izobraževanja. Na terciarno raven izobraževanja je bilo v šolskem letu 2010/11 vključenih 47,6 odstotka mladih v starosti od 20 do 24 let, kar je glede na šolsko leto 2000/01 za 12,9 odstotne točke več," so pojasnili na ministrstvu za delo. To je skoraj 40-odstotno povečanje vpisa na terciarno izobraževanje v 10 letih.

Ob tem so opozorili, da bodo neskladja na trgu dela z leti le še večja, saj bodo ustrezno poklicno kvalificirani ljudje z njega odhajali, dotoka mladih pa je čedalje manj.

Usklajeni tudi z gospodarstvom in s sindikati
Glede na podatke, ki so nam jih z ministrstva posredovali, je razvidno, da so se pri sestavljanju seznama opirali zlasti na podatke republiškega zavoda za zaposlovanje.

Tu so podatke črpali iz zavodovih anket, ki so jih opravili delodajalci o tem, koga bodo zaposlovali oz. katere profile težko dobijo, s seznamov poklicnih profilov, ki so jih podjetja težko našla, iz podatkov o številu izdanih delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav, s seznamov poklicev, ki so nadpovprečno hitro našli delo, ter podatkov o tem, kje je bilo v povprečju največ 10 registriranih brezposelnih oseb v obdobju od leta 2011 do 2013.

Kazalnik, kje primanjkuje ustreznega kadra, so bili tudi podatki ministrstva za šolstvo oz. sklada za štipendiranje o razhajanjih med razpisanimi in podeljenimi kadrovskimi štipendijami ter podatki o razpisanih in nezasedenih mestih v srednjem izobraževanju.

Ob tem so dodali, da so strokovna izhodišča politike štipendiranja uskladili tudi s socialnimi partnerji in z narodnimi manjšinami, obravnaval jih tudi Ekonomsko-socialni svet, dokument pa je na koncu potrdila še vlada.
Sicer pa je bilo letos na vseh srednjih šolah razpisanih 23.648 mest, a so to številko na ministrstvu za šolstvo zaradi premalo zanimanja za nekatere programe zmanjšali za 830 mest.