Proračunski primanjkljaj je bil konec maja na ravni prvih štirih mesecev, ko so bili prihodki in odhodki prav tako skoraj izravnani. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, se nadaljuje trend rasti izdatkov za socialne transferje in naložbe, rast prihodkov pa ohranja pozitivno dinamiko.

Davčni prihodki, ki z 89 odstotki predstavljajo glavni del proračunskih prihodkov, so v prvih petih mesecih znašali 5,1 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 15,6 odstotka.

Največji delež predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost; dosegli so 2,2 milijarde evrov oziroma 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 27,6 odstotka

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 27,6 odstotka na 929 milijonov evrov. K tolikšni rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij.

Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine, ob tem pojasnjujejo na ministrstvu. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 639 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb se je v proračun nateklo 874 milijonov evrov oziroma 38,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar po navedbah ministrstva kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z zakonom o obnovi po lanskih poplavah.

V skupini trošarin so zaznali 653 milijonov evrov prihodkov, kar je 0,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od trošarin od energentov so se znižali, pri pobranih trošarinah na tobak pa država zaznava rast.

Rast transferjev za posameznike in gospodinjstva

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v prvih petih mesecih namenjenih 845 milijonov evrov oziroma 4,4 odstotka več kot lani. Ta rast je po navedbah ministrstva med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 710 milijonov evrov oziroma 14,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Sorodna novica Državni proračun je pokril 762-milijonsko luknjo v pokojninski blagajni

Največji delež v pokojninsko blagajno

Največji delež, 585 milijonov evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 25,3 odstotka.

Za naložbe je država namenila 424 milijonov evrov oziroma 9,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vlagali so v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Izplačali so za 246 milijonov evrov subvencij, kar je 40,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. So pa zaradi draginje letos izplačali nadomestilo dobaviteljem električne energije in plina.