Proračun je imel v prvih treh mesecih leta 2021 blizu 1,27 milijarde evrov primanjkljaja, potem ko je bil ta lani ob tem času pri 304,9 milijona evrov.

Kot v objavi najnovejših javnofinančnih gibanj pojasnjujejo na ministrstvu za finance, so med odhodki najbolj rasli sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji. Ta povečana poraba je povezana predvsem z epidemijo covida-19 in z blaženjem njenih posledic za podjetja in prebivalstvo. Primanjkljaj v obravnavanem obdobju je medtem ublažila rahla rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine in prejetih sredstev iz EU-ja.

Državni proračun je tako za protikoronske ukrepe za ublažitev posledic epidemije od januarja do vključno marca zabeležil skupno 830,7 milijona evrov odhodkov, povečana poraba pa se pozna tudi pri stroških dela v javnem sektorju zaradi koronskih dodatkov. Skupni davčni prihodki so bili sicer v prvih treh mesecih leta medletno za 2,2 odstotka nižji in so se ustavili pri 1,96 milijarde evrov. Od tega je bila zbrana dohodnina s 407,2 milijona evrov višja za 12,2 odstotka. Na tolikšno rast je po pojasnilih ministrstva najbolj vplivala akontacija dohodnine, ki je bila višja za 64 milijonov evrov in je bila v večji meri odsev višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v javnem sektorju.

Manj sredstev od DDV-ja

Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so dosegli 201,9 milijona evrov in bili medletno nižji za 5,1 odstotka. Kot pravijo na ministrstvu, so številni zavezanci zaradi upada gospodarske dejavnosti že v drugi polovici 2020 zaradi epidemije zaprosili za znižanje akontacij tega davka, kar se med drugim odraža v nižji realizaciji v prvih treh mesecih tega leta.

Od strukturno najpomembnejšega davka na dodano vrednost (DDV) se je v proračun nateklo 806,3 milijona evrov, kar je bilo za 9,6 odstotka manj kot v enakem času lani. Nižja realizacija je po navedbah ministrstva posledica odlogov oziroma obročnega odplačevanja davčnih obveznosti in delne zaustavitve gospodarske dejavnosti ter zmanjšane potrošnje v času spopadanja z epidemijo. Tudi prihodki od trošarin so bili nižji, in to za 1,9 odstotka. Dosegli so 308,1 milijona evrov. Prejeta sredstva iz EU-ja pa so se ob nekoliko pospešenem črpanju proti koncu izvajanja večletnega finančnega obdobja EU-ja 2014–2020 medletno povečala za 16,5 odstotka, na 231,8 milijona evrov.

Povišanje odhodkov za plačilo plač

Na odhodkovni strani so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 13,2 odstotka, na 391,3 milijona evrov. To povišanje je po pojasnilih ministrstva v večji meri posledica napredovanj in dogovora o plačah v javnem sektorju, sprostitve delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkov za delo v tveganih razmerah.

Za 12,6 milijona evrov ali 6,9 odstotka so bili medtem nižji izdatki za blago in storitve, ki so se ustavili pri 170 milijonih evrov. Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so bili s 385,6 milijona evrov zaradi upravljanja dolga v zadnjih letih medletno za 12,5 odstotka nižji od primerljivega obdobja v 2019.

Na tekoče transferje vplivali ukrepi za omilitev posledic epidemije

V okviru tekočih transferjev je proračun za subvencije v prvih treh mesecih leta namenil 285 milijonov evrov. To je bilo za 80,6 odstotka več od enakega obdobja lani. Od tega je šlo 86,7 milijona evrov za ukrep subvencioniranja čakanja na delo in 47,6 milijona evrov za povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjeno 836,1 milijona evrov oz. 113,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med temi so se za 25,2 odstotka, na 180,5 milijona evrov, povečali družinski prejemki in starševska nadomestila. Ob tem je država 250,9 milijona evrov ali 125,9 odstotka več namenila transferjem za zagotavljanje socialne varnosti. Od tega je 102 milijona evrov odpadlo na koronski mesečni temeljni dohodek.

V okviru drugih transferjev posameznikom, ki so dosegli 314,6 milijona evrov, je bilo za omilitev posledic epidemije namenjenih 196 milijonov evrov pomoči v obliki delnega povračila fiksnih stroškov, 60 milijonov evrov pa so znašala izplačila kriznega dodatka zaposlenim.

Drugi tekoči domači transferji so bili glede na enako obdobje lani višji za 39,5 odstotka in so znašali nekaj manj kot 1,19 milijarde evrov. Transferji javnim zavodom so se ustavili pri 781,8 milijona evrov, kar je 56,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glavnina povečanja po pojasnilih ministrstva izhaja iz višje obveznosti za stroške dela, ki so bili v prvih treh mesecih letos višji za 236,8 milijona evrov.

Glede na lansko prvo trimesečje so bila za 25,9 odstotka višja tudi izplačila investicijskih odhodkov in transferjev, ki so skupaj znašala 124,3 milijona evrov. Najvišja rast je zaznana na področju nakupa opreme, kjer so odhodki dosegli 19,2 milijona evrov. V okviru tega je šlo za nakup vojaške opreme 14 milijonov evrov.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne – proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna ter proračuni lokalnih skupnosti, je imela v trimesečju medtem približno 4,80 milijarde evrov prihodkov in 6,10 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so bili višji za 3,3 odstotka, odhodki pa za 21,5 odstotka. Primanjkljaj je dosegel skoraj 1,30 milijarde evrov.

Aprila inflacija na letni ravni 2,1 odstotka

Objavljeni so bili tudi podatki o inflaciji. Cene življenjskih potrebščin so bile aprila na letni ravni višje v povprečju za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa za en odstotek. Na letno inflacijo so najbolj vplivale višje cene električne energije, na mesečno višje cene oblačil in obutve. Aprila so se na letni ravni najbolj zvišale cene električne energije in goriv, pocenili so se počitniški paketi.

Aprila letos so se cene tako zvišale, potem ko je bila aprila lani na letni ravni 1,2-odstotna deflacija. V povprečju so v 12 mesecih do letošnjega aprila cene padle za 0,3 odstotka, potem ko so v enakem obdobju leto prej zrasle za 1,4 odstotka. Na mesečni ravni so se najbolj podražila oblačila in obutev, cenejše so bile komunikacijske storitve.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila aprila 2,2-odstotna, potem ko je bila aprila zaznana 1,3-odstotna deflacija. V povprečju so v 12 mesecih do letošnjega aprila po tem izračunu cene padle za 0,5 odstotka, potem ko so v enakem obdobju leto prej zrasle za 1,5 odstotka. Mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna.