"Če želiš priti do utaj, do nepravilnosti, moraš slediti denarju," je v intervjuju za časopis Dnevnik dejala generalna direktorica Dursa Mojca Centa Debeljak. Letos je namreč davčna uprava izbrala 29 tujih davčno ugodnih območij in od bank zahtevala podatke, kateri slovenski davčnih zavezanci so tja nakazovali denar.

"Ne trdimo, da so vsa nakazila nezakonita"
V teh 29 davčnih oaz je po besedah direktorice denar nakazalo 9.496 slovenskih rezidentov, od tega 4.492 fizičnih oseb in 5.004 pravne osebe. Nakazila so skupaj vredna več sto milijonov evrov. "Ne trdimo, da so vsa nakazila nezakonita. Samo sodelovanje z davčnimi oazami ni prepovedano, mora pa imeti zavezanec podlago za to v poslovni dokumentaciji, dokazilo, da je bil posel v resnici opravljen," pojasnjuje.

Če bodo ugotovili, da je bilo nakazilo fiktivno, bodo preverili, kako se je denar vrnil nazaj do fizičnih oziroma pravnih oseb ali se kako drugače "skanaliziral". Pri tem intenzivno sodelujejo tudi z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, ker so poti takšnega denarja zelo zapletene, pa bodo morali pregledati ogromno poslovne dokumentacije.

Inšpektorjem bi dali več pooblastil
Slovenska davčna uprava je ena redkih davčnih uprav na območju Evropske unije, ki že ima možnost, da od bank zahteva podatke o domnevno sumljivih nakazilih v tujino. Spremembe kazenskega zakonika ji bodo dale tudi možnost večjih pooblastil pri odkrivanju kaznivih dejanj.

Pod prste gledajo odvetnikom in zobozdravnikom
Sicer pa nadaljujejo preverjanje poslovanja davčnih zavezancev tudi doma - trenutno so se osredotočili predvsem na odvetnike in zobozdravnike. "Problem pri odvetnikih je enak kot pri zobozdravnikih, to je izdajanje računov," poudarja Mojca Centa Debeljak. Ko so namreč pregledali dohodninske razrede odvetnikov, so ugotovili, da jih je četrtina v prvem, najnižjem dohodninskem razredu, kar pomeni, da plačajo zelo malo davkov od dohodka ali od dejavnosti.

"Ko smo podatke primerjali s podatki v drugih naših bazah, so rezultati pokazali, da terjajo našo pozornost. Ob tem naj poudarim, da ne želimo ustvarjati vtisa, kot da pri vsakem od njih pričakujemo nepravilnosti, je pa res, da bomo pogledali tudi, koliko ima posamezni odvetnik spisov, koliko ima prilivov prihodkov iz zadev, ki so registrirane na sodiščih, da jih je vodil," je v Dnevnikovem intervjuju poudarila Centa Debeljakova. Njihova naslednja 'tarča' bo prodaja prek spleta.

Neplačanih davkov je za več kot milijardo
Neplačnikov davkov je v Sloveniji kar nekaj, saj skupni davčni dolg znaša eno milijardo in 56 milijonov evrov. Od tega je po besedah Mojce Centa Debeljak izterljivega 653 milijonov evrov dolga, ostalo pa je pogojno izterljivi dolg. Ta sicer še ni zastaral, je pa davčna uprava že uporabila vsa sredstva in bila pri tem neuspešna. Med dejavnostmi, v katerih je največ neplačnikov, izstopajo gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter predelovalne dejavnosti.

Na Dursu so od januarja do maja letos pobrali za pet odstotkov več prihodkov kot v enakem obdobju lani. "Plače očitno rastejo," to komentira Centa Debeljakova. Večji je tudi nadzor nad plačevanjem socialnih prispevkov. Lani so tako našli 56.000 davčnih zavezancev, ki obračunov sploh niso oddali in jim obračunali za 56 milijonov evrov prispevkov.