Dejavnosti na področju projekta Prijava premoženja in odmera davka je Durs začel v drugi polovici leta 2008. Takrat so pri obdelavi, spremljanju in proučevanju podatkov zaznali vse več pojavov nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev fizičnih oseb, ki so davčni zavezanci v Sloveniji, so pojasnili na Davčni upravi RS.

"Nepojasnjeni del premoženja izhaja iz zatajenih dohodkov"
Če ugotovijo precejšno nesorazmerje med zavezančevim premoženjem in njegovimi napovedanimi dohodki, uvedejo davčni inšpekcijski nadzor. Predmet nadzora pa je odmera dohodnine od ugotovljenega prirasta premoženja, ki ga fizični osebi ne uspe pojasniti, so o postopku povedali na Dursu. Za nepojasnjeni del premoženja se šteje, da izhaja iz zatajenih dohodkov.

Leta 2009 je Durs iz tega naslova odmeril 2,763 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, predlani 3,499 milijona evrov, lani 10,099 milijona evrov, v letošnjem prvem četrtletju pa 1,2 milijona evrov.

"Le petim uspelo dokazati izvor premoženja"
"Do zdaj je le petim zavezancem v postopku uspelo dokazati izvor premoženja," so povedali na Dursu, kjer so doslej končali 137 tovrstnih davčnih inšpekcijskih nadzorov.

To pomeni, da 132 fizičnim osebam ni uspelo pojasniti, na kakšen način so pridobili premoženje v skupni vrednosti okoli 58 milijonov evrov.

Na Dursu so zelo zadovoljni, ker se je na tem področju v Sloveniji izoblikovala pravna praksa, ki potrjuje pravilnost in zakonitost odločitev Dursa. Davčni inšpektorji trenutno izvajajo 34 takšnih inšpekcijskih nadzorov.

Težavni postopki
Ti postopki so tako po vsebini kot postopkovno izredno težavni in kot taki terjajo specifičen metodološki pristop k nadzoru. Zato so praviloma dolgotrajnejši kot redni davčni inšpekcijski nadzori in v povprečju trajajo nad šest mesecev.

Boj proti utaji davkov je v zadnjem času v ospredju po vsej Evropi, zlasti v Italiji, z nedavno odmevno akcijo med znanimi osebnostmi pa tudi na Hrvaškem.