in skoraj milijardo prihodnje leto, ki so že izzvali jezo sindikatov, se izrekajo še razni organi združenj.

Predstavniki vseh 29 sindikatov javnega sektorja so se v torek sicer sešli z vlado na pogajanjih o izhodiščih za varčevalne ukrepe v javnem sektorju, s katerimi bi letos prihranili dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa 948 milijonov, vendar skupnega jezika niso našli - zapletlo se je namreč že pri usklajevanju poslovnika. Za mizo se bodo znova usedli v četrtek.

Do takrat pa se bodo do predlaganih ukrepov (pa tudi do predloga novega socialnega sporazuma 2012-2017) opredelili predsedstva oz. vrhovni organi sindikatov in konfederacij sindikatov, je v torek pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki ni izključil niti možnosti govora o stavki.

Nekateri ukrepi dobrodošli, drugi ...
Predlogi ukrepov sicer zajemajo tako notranje varčevanje kot tudi varčevanje v javnem sektorju, pri politiki trga dela ter pri vlaganjih in subvencijah. Medtem ko so določeni predlogi ukrepov poželi splošno odobravanje (npr. znižanje sejnin za vso javno upravo, zmanjšanje nadomestil poslancem po prenehanju mandata in druge racionalizacije), pa so predvsem ukrepi, povezani z zaposlenimi v javnem sektorju, izzvali precejšnje nezadovoljstvo. Vedno glasneje se omenja tudi možnost stavk - sindikat zdravstva in socialnega varstva je tako že začel zbirati podpise članov in drugih zaposlenih za podporo stavki.

Sindikate javnega sektorja so, seveda, močno zmotili predlog znižanja plač za 15 odstotkov, ukinitev dodatka za delo v tujini, znižanje dnevnic, potnih stroškov, nadomestila za prehrano, neizplačilo regresa za letos in le polovični dodatek za dopust prihodnje leto. Ukrepom med drugim nasprotujejo v konferenci sindikata davčne uprave, kjer opominjajo, da so plače zaposlenih v Dursu, "ki imajo mnoge prepovedi in omejitve, med nižjimi v državni upravi, še bolj pa primerjalno glede na celotni javni sektor".

Zaposlene bi ukrepi pahnili v revščino
Sindikati policistov, carinikov in vojakov opozarjajo, da bi številni izmed ukrepov najbolj prizadeli ravno njih, saj zaradi specifičnosti svojega poklica delo opravljajo daleč od svojih bivališč, na kar ne morejo vplivati, bi jih pa ukrep seveda prizadel precej bolj kot druge zaposlene v javnem sektorju. Jezni so tudi v sindikatih zdravstvenih delavcev, kjer ugotavljajo, da bi varčevalni ukrepi, predvsem znižanje povračila za prevoz in malico ter ukinitev regresa, najbolj prizadeli tiste, ki imajo že sicer najnižje dohodke v sektorju, na primer srednje medicinske sestre, ki bi pristale celo na minimalni plači. Podobnega mnenja so tudi v konferenci sindikatov upravnih enot, ki deluje znotraj Sindikata državnih organov Slovenije.

Sindikate upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa (pričakovano) najbolj skrbi napoved znižanja letnega dodatka za upokojence (t. i. upokojenskega regresa) - po predlogu bi za pokojnino do 414 evrov letni dodatek znašal 367,95 evrov, za pokojnino med 414 in 622 evri bi dodatek znašal 112 evrov, za pokojnino, višjo od 622 evrov, pa dodatka ne bi bilo. V javnem pismu vladi so tako vlado opozorili, da upokojenci "že nekaj let porabijo letni dodatek za svoje redne potrebe". Pri tem opominjajo, da se "življenjski stroški vsak dan povečujejo, tako pokojnine kot letni dodatek pa ostajajo že nekaj let skoraj na isti ravni". Zato, so prepričani v sindikatu, "predlagani ukrep pomeni žalitev za upokojence".

Slabše za učitelje in vzgojitelje ...
Nezadovoljni so tudi v sindikatu vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Predsednik Branimir Štrukelj je prepričan, da utegnejo zamisli vlade, kako varčevati v šolstvu, "spodkopati javno šolstvo". Vlada namerava pri vrtčevskem varstvu ukiniti ugodnost zmanjšanja plačila za starejšega otroka za en plačni razred, pa tudi brezplačni vrtec za drugega in vse preostale otroke. V Skupnosti občin Slovenije so sicer (edini) ta predlog pozdravili, saj zamisel, so dejali, ni nikoli temeljila na resnem in analitičnem razmisleku. Pri tem pa pričakujejo, da bosta vlada in pristojno ministrstvo predlog natančno preučila in da občine ne bodo znova "kaznovane" z dodatnimi stroški.

Vlada poleg tega predlaga še povečanje maksimalnega števila učencev v razredu (z 28 na 30), učiteljem se bo za eno uro na dan povečala delovna obveznost, poleg tega pa ne bodo več upravičeni do dodatkov za izvajanje interesnih dejavnosti ali učne pomoči učencem. V vrtcih se bo za eno uro zmanjšala tudi sočasna prisotnost vzgojitelja in njegovega pomočnika ter za dobri dve uri na teden povečal obseg dela vzgojitelja z otroki.

... pa tudi za starše
Starše učencev in dijakov (znova) čaka plačevanje prehrane, saj bo ta subvencionirana le za socialno ogrožene otroke, študenti pa po predlogu vlade julija in avgusta ne bi bili več upravičeni do subvencionirane prehrane.