Bojan Petan je zgolj manjšinski lastnik DZS-ja, njegova moč je v dobro plačani upravljavski funkciji. Samo krovno, založniško podjetje DZS je upnikom dolžno več kot 100 milijonov evrov. V zgodbi vsak igra svojo igro. Banke so DZS-ju popuščale, očitno verjamejo obljubam o poplačilu posojil. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa že dobrega pol leta išče pot, po kateri bi iztisnila vračilo dolgov, četudi sodno, z razglasitvijo insolventnosti.

DUTB-ju ključnega pogoja za insolventnost DZS-ja, to je negativnega kapitala, ni uspelo izvedeti, ker naj bi Petan onemogočil neodvisno oceno vrednosti podjetja, neuradno pa na slabi banki ocenjujejo, da ima DZS za 40 milijonov več dolgov kot premoženja. Kmalu uvedeni postopek prisilne poravnave naj bi s cenitvami to potrdil.

Premalo glasov
A da bi DUTB podjetje pahnil v insolventnost in bi mu načrt finančnega prestrukturiranja uspel, potrebuje soglasje 75 odstotkov vseh imetnikov terjatev, sam pa ima le 62 odstotkov. Zato je odvisen od sodelovanja z ostalimi upniki.

Drugi največji, s 13 odstotki terjatev, je luksemburški sklad York, potem so tu z manjšimi deleži terjatev še Deželna banka, Sberbank, BKS, UniCredit itn. Kaže, da DUTB zbira moči in podporo za prisilno poravnavo, ki bi vodila tudi v poskus razrešitve Bojana Petana. Ta je povedal, da je sporazum o reprogramu posojil med DZS-jem in bankami veljaven do konca 2016 in da ima DZS več kot 53 milijonov evrov kapitala, posluje pozitivno in na tej osnovi, tako Petan, ni nikakršnih razlogov za kakršne koli postopke insolventnosti, ki družbi neuradno grozijo sredi junija.