Ni lahke poti v oživljanje gospodarske aktivnosti. Tisti, ki mislijo, da se da to narediti zgolj z enostranskimi ukrepi, ugotovijo, da se zgodi, kar smo ugotovili mi - višja gospodarska rast ob nevzdržno višjem primanjkljaju in javnem dolgu. To je neizvedljivo. Slovenija nima prostora, da bi lahko dve ali tri leta eksperimentirala s kombinacijo ukrepov.
Neki osnovni racio mora kljub vsemu obstajati. In ta racio, če ga ne bomo ustvarili sami, ga bomo dobili uvoženega iz Bruslja, prav gotovo že drugo leto.
Treba bo sprejeti dejstvo, da brez ustreznega stiskanja na začetku ne bo gospodarske rasti v nadaljevanju, ob predpostavki, da bo situacija v Evropi kolikor toliko normalna.
Služba vlade za razvoj in evropske zadeve je pripravila novinarsko konferenco, na kateri so minister Mitja Gaspari in avtorja študije Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja in Mitja Čok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavili Oceno makroekonomskih posledic pomembnejših predlaganih ukrepov, ki so bili predlagani pred volitvami.
Gaspari je uvodoma povedal, da je težko priti do nabora ukrepov, ki bi hkrati zagotovili fiskalno stabilnost, nizko inflacijo in tudi gospodarsko rast, zato so skupaj z Inštitutom za ekonomska raziskovanja preučili kompleksne posledice posameznih ukrepov.
Uvedba slabe banke bi povečala bruto dolg države
Čok in Majcen sta nato predstavila konkretne ugotovitve po posameznih ukrepih. Pojasnila sta, da postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 15 odstotkov ob nespremenjeni porabi države v obdobju štirih let ne bi povzročilo omembe vrednih sprememb makroekonomskih agregatov. Predpostavljeno povečanje tujih vlaganj se po njunem mnenju pričakovano odrazi v pozitivnih učinkih, vendar bi občutno povečanje dosegli le pri pomembnem povečanju obsega tujih vlaganj.
Z uvedbo splošne investicijske olajšave v višini 40 odstotkov vloženega zneska bi po njunih sklepih prišli do pozitivnih učinkov na makroekonomske agregate, ki pa so relativno majhni, po drugi strani bi se pa povečal proračunski primanjkljaj, kar bi pomenilo povečanja obresti in bruto dolga.
Dodatna zadolžitev države v tujini za milijardo evrov in naložba tega denarja v gospodarstvo bi, kot pravita, pokazala pozitivne makroekonomske učinke, vendar bi se povečali tudi bruto dolg in obresti, kar bi se hkrati odrazilo še v povečanju proračunskega primanjkljaja ob prvem letu.
Uvedba slabe banke bi glede na raziskavo Čoka in Majcna povečala bruto dolg, obresti in proračunski primanjkljaj, nekoliko pa bi se znižali agregatno varčevanje, zasebne investicije, zaposlenost, poraba in BDP. Ob višji obrestni meri bi se negativni učinki še povečali.
Zvišanje stopnje socialnih prispevkov delodajalcev za šest odstotnih točk bi negativno vplivalo na zaposlenost, brezposelnost, proizvodnjo, zasebno porabo, menjavo in BDP. Proračunski primanjkljaj bi se znižal, kar bi pozitivno vplivalo na plačilo obresti, bruto dolg, obseg skupnega varčevanja in obseg zasebnih investicij. Vse to pa zaradi znižanja zasebne porabe ne privede do povečanja proizvodnje in BDP-ja.
Znižanje stroškov dela bi znižalo tekočo državno porabo
Dvig DDV-ja bi po njunih besedah povečal proračunske prihodke in zmanjšal proračunski primanjkljaj, vendar precej manj od statističnega izračuna, saj ukrep negativno vpliva na razpoložljivost dohodka gospodinjstev, zasebno porabo, BDP, menjavo in zaposlenost. "Ukrep povečuje prihodke države, hkrati pa poslabšuje stanje prebivalstva," je dodal Majcen.
Znižanje stroškov dela v javnem sektorju bi znižalo tekočo državno porabo in s tem proizvodnjo storitev javnega sektorja, kar bi pa vodilo tudi do znižanja skupnega BDP-ja.
Sprememba dohodnine bi pozitivno vplivala na dohodke gospodinjstev
Sorazmerno znižanje vseh javnih izdatkov bi povzročilo znižanje tekočega primanjkljaja, plačil obresti in bruto dolga, agregatni BDP, tako Majcen in Čok, pa bi se znižal.
Sprememba dohodnine bi pozitivno vplivala na rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev in s tem na povpraševanje, po drugi strani pa rast proračunskega primanjkljaja vodi do izrinjanja zasebnih investicij in do postopnega zniževanja rasti skupnega BDP-ja in zaposlenosti ter do povečanja plačil obresti in javnega dolga.
Uvedba kapice za socialne prispevke bi po raziskavi Inštituta za ekonomska raziskovanja pozitivno vplivala na znižanje stroškov dela ter na razpoložljivi dohodek in porabo gospodinjstev. To bi se odrazilo v povečanju proizvodnje in BDP-ja v zasebnem sektorju, povečanju zaposlovanja in znižanju brezposelnosti. Proračunski primanjkljaj je tako v naslednjem koraku nižji kot v času uvedbe kapice, ko se proračunski primanjkljaj poveča.
Doseganje cilja 45-odstotnega deleža porabe BDP-ja ni več mogoče
Skupne posledice predlaganih ukrepov so glede na raziskavo pozitivne, kar pomeni, da bi se BDP povečal. Po drugi strani bi ukrepi povzročili rast proračunskega primanjkljaja, dvig plačila obresti in bruto dolga.
Kljub sprejetju vseh ukrepov doseganje cilja 45-odstotnega deleža porabe BDP-ja ni več mogoče, saj ostajamo dve odstotni točki nad ciljem.
Ni lahke poti v oživljanje gospodarske aktivnosti. Tisti, ki mislijo, da se da to narediti zgolj z enostranskimi ukrepi, ugotovijo, da se zgodi, kar smo ugotovili mi - višja gospodarska rast ob nevzdržno višjem primanjkljaju in javnem dolgu. To je neizvedljivo. Slovenija nima prostora, da bi lahko dve ali tri leta eksperimentirala s kombinacijo ukrepov.
Neki osnovni racio mora kljub vsemu obstajati. In ta racio, če ga ne bomo ustvarili sami, ga bomo dobili uvoženega iz Bruslja, prav gotovo že drugo leto.
Treba bo sprejeti dejstvo, da brez ustreznega stiskanja na začetku ne bo gospodarske rasti v nadaljevanju, ob predpostavki, da bo situacija v Evropi kolikor toliko normalna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje