Poslanci so na nadaljevanju osme izredne seje DZ-ja obravnavali predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki omejuje pristojnosti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Gre za začasno rešitev, saj bo vlada v nekaj mesecih pripravila celovito zakonsko spremembo upravljanja z državnimi naložbami.

PS in SD Tomčevi očitala kršenje poslovnika
Odbor je na torkovi seji odbora za finance sprejel amandma SDS-a, ki predvideva ukinitev sveta AUKN-ja in prenos njegovih pristojnosti na vlado. Zakon je s sprejetjem amandmaja postal v več pogledih nekonsistenten, zato bi vlada morala predlagati uskladitveni amandma, vendar na seji ni imela pooblaščene osebe, ki bi to lahko storila. Zaradi zapleta je bila seja za 15 minut prekinjena, nato pa se je v razpravno dvorano le vrnil minister za finance Janez Šušteršič, ki je podal predlog uskladitvenega amandmaja.

Podpredsednica DZ-ja Romana Tomc (SDS), ki je vodila sejo, je zaradi vladne priprave amandmaja sejo prekinila za dobro uro, pri tem pa naj bi po besedah predstavnikov PS-ja in SD-ja kršila poslovnik, saj naj ne bi nekaterim poslancem omogočila podajanja proceduralnih predlogov. Poslanci PS-ja so zato sejo celo obstruirali.

Uskladitveni amandma je nato podprlo 47 poslancev, nasprotoval pa mu ni nobeden, zakon pa je bil sprejet s prav tako 47 glasovi za in 8 proti.

Šušteršič opozoril na težave pri izvajanju zakona
Šušteršič je v imenu predlagateljev zakona sicer pojasnil, da so se pri izvajanju zakona o upravljanju kapitalskih naložb v praksi pokazale določene težave, predvsem pri sprejemanju strateških dokumentov, prihajalo pa je tudi do nekaterih odločitev, ki jih večina stroke in politične javnosti ni ocenila kot dobre.

Ker bo v prihodnje prihajalo do pomembnih odločitev, med drugim o dokapitalizaciji bank in o reševanju podjetij, so se po Šušteršičevih besedah na vladi odločili, da se sprejme prehodna rešitev, ki bo vladi omogočila, da prepreči napačne odločitve, ki bi lahko bile škodljive. Prehodna rešitev naj bi veljala do sprejetja sistemskega zakona.

DeSUS pričakuje sistemske rešitve
Jože Horvat (NSi) je sprašuje, kako lahko državljani zaupajo tej agenciji upravljanje velikega državnega premoženja, ko pa so lahko v preteklosti spremljali spore koalicijskega trojčka okoli nje. Izpostavil je, da je vprašanje odgovornosti agencije, tako osebne kot institucionalne, zavozlano, ob tem pa je še dodal, da Slovenija ni nikoli dobila zahteve OECD-ja, da mora imeti AUKN.

Poslanci DeSUS-a bodo preureditev AUKN-ja podprli le zato, ker je predlagana ureditev začasna in bo vlada sistemske rešitve predložila do poletja, je napovedal Ivan Hršak. V sistemskih rešitvah DeSUS pričakuje upoštevanje smernic OECD-ja, smotrnega umikanja države iz gospodarstva, plemenitenje državnega premoženja in stekanje dobičkov nazaj v proračun. Predvsem pa pričakujejo uvedbo osebne in materialne odgovornosti za neuspešno vodenje podjetij, je še dejal Hršak.

Ribič: AUKN ni odpravil korupcije in klientelizma
Janez Ribič je v imenu poslanske skupine SLS-a kritiziral ostro stališče opozicije, da nov predlog zakona ne sledi priporočilom OECD-ja. "Če bi vi v prejšnji vladi sledili priporočilom OECD-ja, danes ne bi imeli dve milijardi luknje v proračunu," je dejal. Po njegovi oceni AUKN ni odpravil korupcije in klientelizma, kar je bila njegova naloga. Nova ureditev po Ribičevih besedah namesto ribarjenja v kalnem prinaša jasnejšo odgovornost za uspehe ali neuspehe pri upravljanju, zato jo SLS podpira.

Alenka Bratušek (PS) je zatrdila, da je slabo upravljanje z državnim kapitalom dejstvo, ki velja tudi za čas pred ustanovitvijo agencije, ko je bila za upravljanje z naložbami odgovorna vlada. Izpostavila je, da so bile v času Janševe vlade menjave v državnih podjetjih in astronomsko visoke investicije, ki so danes vredne mnogo manj, za kar pa po njenem mnenju nihče ne odgovarja. "Poslušamo, da vlada pač ni odgovorna, ker ni imela vpliva. Očitno ste tudi tukaj spremenili svoje mnenje, saj ste dejali, da boste z zakonom prevzeli odgovornost, ki vladi pritiče," je poudarila.

Poslanska skupina SD-ja ocenjuje, da zakon znova uvaja neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo, je dejal Janko Veber. "To je velik korak nazaj, v čase prejšnje Janševe vlade, ko smo bili priča tajkunom in izčrpavanjem podjetij," je izjavil. Novi Janševi vladi po njegovem mnenju počasi zmanjkuje argumentov za ukinitev, ki jo bo "očitno izvedla tudi ob morebitnem negativnem stališču" OECD-ja, ki lahko prinese izključitev iz te organizacije. Njegov strankarski kolega Matevž Frangež pa je novelo zakona označil za skrpucalo.

Bojan Starman (Lista Virant) se sprašuje, zakaj je "ta naša nesrečna država tako slab gospodar". "In res je. Na žalost je res," je zatrdil in naštel številne primere slabega gospodarjenja v preteklosti. Prepričan je, da je prav, da se je vlada lotila novega zakona, za katerega pa po njegovem mnenju ni potrebno veliko pisanja. Kot pravi, bi upravljanje z državnim premoženjem lahko zaupali tudi zasebnemu podjetju, od katerega bi vlada zahtevala najmanj 10-odstotni donos in mu prepovedala kupčkanje z delnicami brez soglasja vlade.

Andrej Šircelj je v imenu SDS-a poudaril, da Organizacija za varnost in sodelovanje (OECD) ne daje konkretnih navodil, ampak daje načela in smernice, ki jih države - vsaka po svoje - uresničujejo. Ureditev, ki jo predlaga slovenska vlada, sledi vsem smernicam OECD-ja, medtem ko po Šircljevih besedah to iz delovanja AUKN-ja ni bilo razvidno. Še več, z dokapitalizacijo NKBM-ja, ki je "oškodovala" nekatera državna podjetja, je dokazala nasprotno, je sklenil poslanec SDS-a.

Predlog novele, ki ga je vlada v DZ poslala po nujnem postopku, med drugim agenciji pred glasovanjem na skupščinah nalaga uskladitev z resornimi ministrstvi ter ji znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno oziroma brez predhodnega soglasja vlade razpolaga, z do 20 na do pet milijonov evrov.

Šušteršič napoveduje sistemsko rešitev
Vladi pa v nujnih primerih, ko gre za zagotavljanje gospodarske, fiskalne ali finančne stabilnosti države, daje možnost, da državnemu zboru sama predlaga spremembe razpolaganja s posamezno kapitalsko naložbo.

Minister za finance Janez Šušteršič pravi, da obstaja veliko izzivov glede bank in podjetij v delni ali pretežni lasti države, ki potrebujejo strateške lastnike, vlada pa nima praktično nobenih formalnih vzvodov, da bi vplivala na te procese.

Po njegovih besedah gre za začasno rešitev, ki jo bo v nekaj mesecih nadomestila sistemska. Šušteršič poudarja, da agencija kljub spremembam ostaja neodvisna in da ne gre za vrnitev politike v upravljanje državnih naložb.