Odbor DZ-ja za finance je obravnaval predlog sprememb delovanja AUKN-ja, ki bi se pri upravljanju z državnimi naložbami moral posvetovati z vlado in ga potrdil.

Zakonska novela Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države med drugim pred glasovanjem na skupščinah nalaga uskladitev z resornimi ministrstvi in ji znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno razpolaga. Vladi v nujnih primerih daje možnost, da državnemu zboru sama predlaga spremembe razpolaganja s posamezno kapitalsko naložbo.

Ob tem je odbor sprejel tudi amandma SDS-a k noveli, ki predvideva ukinitev Sveta AUKN-ja, ki je sicer nadzorni organ, sprejema strategije za upravljanje z državnimi naložbami, letne načrte upravljanja z naložbami in imenovanja članov akreditacijske komisije. To vlogo bo imela vlada.

Zakon je zdaj nekonsistenten
Odbor je dopolnilo sprejel, a je zakon zdaj v več pogledih nekonsistenten, zato je treba do sredine seje DZ-ja pripraviti uskladitveno dopolnilo. Pomisleke imajo tudi v zakonodajno-pravni službi DZ-ja. Predlagana ureditev bi po njihovem mnenju pomenila, da agencija v večjem delu svojega delovanja ne bi imela institucionalne neodvisnosti.

"Vlada je izpadla nekredibilna"
"Tisti, ki so pristojni, nimajo odgovornosti, tisti, ki so odgovorni, pa nimajo pristojnosti pri odločanju o upravljanju z državnim premoženjem," je spremembe utemeljil minister za finance Janez Šušteršič. Omenil je odločitev AUKN-ja, da morajo nekatera uspešna državna podjetja dokapitalizirati Novo KBM, kjer pa so zdaj to slabe naložbe. Vlada je tako izpadla pred očmi javnosti kot nekredibilna, ki ne drži svoje besede, pravi Šušteršič in dodaja, da dajemo tudi videz, da obstajajo institucije, ki lahko odločajo mimo usmeritev, ki jih sprejme vlada.

"Ministri vlade, ki jih bo javnost na koncu vprašala, zakaj kak projekt stane toliko, pač ne morejo biti le eni od 200 ljudi, ki lahko gredo s člani agencije na kavo in jim povedo, kaj pač mislijo," dodaja minister. Po njegovih besedah sicer ne želijo ukiniti agencije in se vrniti na star sistem upravljanja z naložbami, saj se ta v praksi ni izkazal kot najboljši. "Zakon rešuje situacijo v prehodnem obdobju, ne pomeni ukinjanja agencije, ne pomeni odprtih vrat za politiko, daje pa vladi možnost, da vpliva na stvari, ki se po njenem mnenju ne bi rešile tako, kot je najboljše."

Minister pravi, da potekajo zelo resni pogovori, pri katerih sodeluje tudi AUKN, na primer o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, za katero država ne bo namenila proračunskega denarja. Dodaja pa, da si zato ne more privoščiti tveganja, da bi doseženi dogovor nekdo zadnji dan miniral. Prav tako vlada zdaj po njegovih besedah nima formalnega mehanizma, da bi lahko vplivala na iskanje tujih investitorjev za banke in podjetja - če agencija meni, da nekdo ni ustrezen, ta pač ni primeren.

"Učinkovitost upravljanja se bo zmanjšala"
Na novelo so se kritično odzvali v SD-ju in Pozitivni Sloveniji, kjer menijo, da je to velik korak nazaj in pomeni neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo. Poslanca SD-ja Andreja Črnak Meglič in Matevž Frangež sta pred sejo predlagala tudi, da se razpravljanje o spremembi zakona umakne oziroma prestavi, dokler ne bi pridobili mnenja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o tem zakonu, saj naj bi bil v nasprotju s smernicami, ki jih je sprejela tudi Slovenija, oz. dokler se DZ ne seznani s poročilom AUKN-ja za lansko leto. Predloga nista bila sprejeta.

"Posamične zamere do ravnanja agencije naj ne vodijo v posege v zakonodajo," je prepričan Frangež. Meni, da bi DZ moral oceniti, ali je spreminjanje AUKN-ja v brezzobega tigra, ki je le predstopnja pred ukinitvijo, upravičeno. Po njegovih besedah se namreč s spremembami ne porazdeljujejo razmerja med odgovornostjo in pristojnostjo, temveč se le zabrisuje jasna linija odgovornosti. Res je, da so rezultati delovanja AUKN-ja daleč od želenih ciljev, a do ciljev po njegovih besedah ne bomo prišli, če bomo ob vsaki menjavi oblasti spreminjali sistem.

V Pozitivni Sloveniji, kjer so bili ukinitvi AUKN pred volitvami naklonjeni, pa imajo pomisleke predvsem do smiselnosti predlaganih začasnih rešitev, ki AUKN spreminja v neke vrste kurirja države. Alenka Bratušek je ves čas opozarjala, da vlada z začasnimi spremembami preveč hiti in se pri tem zapleta v nekonsistentnosti, ter da bi bilo bolje v DZ priti s sistemsko rešitvijo.

Komarjeva: AUKN je opravil veliko delo
Do zakonske novele so kritični tudi na AUKN-ju. Prepričani so, da se bo učinkovitost upravljanja državnih naložb zaradi številnih dodatnih postopkov, ki bodo povezani z odločanjem na ministrstvih in vladi, pomembno zmanjšala. Opozarjajo, da spremembe postavljajo vprašanje o neodvisnosti in samostojnosti agencije.

Predsednica uprave AUKN-ja Dagmar Komar je že pred sejo odbora poudarila, da je do zdaj o vseh zadevah soodločal svet agencije, zdaj pa se ta pristojnost seli na vlado oziroma ministrstva. So se pa z vlado in DZ-jem že usklajevali, ko je šlo za dokapitalizacije ali prodaje. Prepričana je, da so opravili veliko delo in postavili sistem upravljanja z državnimi naložbami z različnih vidikov. Agencija je naredila velik korak naprej. Komarjeva zato verjame, da bo kljub spremembam AUKN vse te naloge še naprej opravljal.

Poslanci o noveli po nujnem postopku
Predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države je vlada sprejela prejšnji teden, državni zbor pa ga bo po nujnem postopku obravnaval v sredo. Gre za prehodno rešitev, medtem ko bo sistemske spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba, do poletja pripravila medresorska skupina. To naj bi oblikovali v tem tednu.