Ugotovitve vmesnega poročila je poslancem predstavil predsednik preiskovalne komisije DZ-ja za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 Matjaž Hanžek. Ta je poudaril, da je pri sprejemanju zakona o javnem naročanju politični vpliv pripomogel, da se naložba ni vodila v skladu z direktivo in zakonom.

Vlada je februarja 2007 s pravno neustreznim sklepom sprejela seznam zavezancev za javno naročanje, na katerem pa ni bilo 12 proizvajalcev električne energije. Nato so pristojni - od vlad, ministrstev in pravnih svetovalcev do vladnih uradov - potrebovali šest let, da so dopolnili seznam naročnikov kot prilogo k uredbi, je pojasnil in dodal, da so bile v tem času podpisane vse pogodbe in oddana vsa dela pri projektu.

Bajuk, ki je vodil finančni resor, je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in še 11 drugih podjetij uvrstil v uredbo, a je temu nasprotoval takratni gospodarski minister Vizjak, ki je bil tudi predsednik nadzornega sveta HSE-ja, je spomnil Hanžek.

Seznam naročnikov brez proizvajalcev elektrike
Vlada, ki jo je takrat vodil Janša, je seznam naročnikov javnega naročanja na predlog gospodarskega ministrstva potrdila brez proizvajalcev električne energije. Vlada je sicer ob tem Bajuku naložila, da v sodelovanju z Vizjakom pridobi mnenje Evropske komisije o statusu proizvajalcev elektrike kot naročnikov po zakonu o javnem naročanju, a se to ni zgodilo.

V naslednjih letih se je zakon štirikrat dopolnil, a uredba je ostala ista. Ker stanja ni popravila, politično odgovornost nosi tudi Pahorjeva vlada oz. takratna ministra za finance in gospodarstvo, Križanič in Lahovnik. Objektivno tako kot Janša tudi Pahor.

Uredbo oz. seznam so spremenili šele v času druge Janševe vlade, ko je to popravil takratni finančni minister Janez Šušteršič. Hanžek je ob tem navedel tudi najpogostejše izgovore, zakaj Teš ni zavezanec javnemu naročanju: da niso bili na seznamu in da se je pri prevodu evropske direktive pojavila napaka. "Tudi če bi bil prevod napačen, bi za Teš in drugih 11 zavezancev neposredno veljale zahteve evropske direktive," je dejal.

Za koliko je bila dražja investicija?
Javno naročanje, če ga imamo ali ne, ni edina stvar, ki lahko prepreči razne korupcije, je ocenil Hanžek, ki si sicer ne upa trditi, da je bila investicija dvainpolkrat ali trikrat dražja, ker se ni upošteval zakon o javnem naročanju. "Ampak ne moremo pa tudi trditi, da to ni," je povedal.

Podporo poročilu so sicer napovedali v vseh poslanskih skupinah z izjemo SDS-a, kjer so dejali, da poročilu ne bodo nasprotovali. Kot je dejal Danijel Krivec iz SDS-a, izločitev 12 energetskih podjetij s seznama zavezancev javnemu naročanju ne more biti ključni razlog za anomalije pri Tešu 6. Noben zakon po njegovem mnenju ne zagotavlja izvajanja tako velikega projekta, če ljudje, ki so neposredno vpleteni vanj, ne spoštujejo pravil igre.

Šest let za seznam zavezancev
Zvonka Laha iz NSi-ja in Marjano Kotnik Poropat iz DeSUS-a je zmotilo, da je država potrebovala šest let, da je uredila seznam zavezancev za javno naročanje, v tem času pa so se podpisale vse glavne pogodbe za Teš 6.

Maruša Škopac iz SMC-ja je ocenila, da tako velik projekt, kot je Teš 6, ne bi nikoli zaživel, če ne bi imel močne podpore političnega okolja, izločitev Teša s seznama zavezancev za javna naročila pa je povzročila, da je bil nadzor nad izvedbo projekta popolnoma onemogočen.

Za Bojano Muršič iz SD-ja je ključno, da se razkrijejo vse napake v postopkih, vsi sistemi pritiskov in zavor ter vsa morebitna nezakonita ravnanja.

Miha Kordiš iz Levice pa je medtem ocenil, da je Teš 6 spomenik sistemske korupcije, katerega gradnja je potekala enako, ne glede na to, kdo je bil na oblasti, SDS ali SD.

Manipulativnih 2,25 evra za gigadžul
Hanžek je v razpravi o drugem vmesnem poročilu - prvo se je nanašalo na premog, komisija pa je ugotovila, da je cena 2,25 evra za gigadžul manipulacija in zavajajoča - napovedal, da bo preiskovalna komisija končno poročilo pripravila pred koncem mandata. Predvidoma bo končno poročilo napisano do konca januarja, nato bo komisija imela še ves mesec časa za razpravo.

Teš 6 se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov podražil na 1,428 milijarde evrov. Država je v naložbo vpeta tako, da jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicije banke (EIB), v zameno za poroštvo pa je moral Teš sprejeti vrsto pogojev. Te je februarja 2012 določila vlada pod Janševim vodstvom.

Med drugim je Tešu naložila, da zniža investicijsko ceno projekta, najvišja končna vrednost projekta je postavljena pri 1,3 milijarde evrov, in da s Premogovnikom Velenje sklene dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigadžul.