Poleg ključne obrestne mere za evrsko območje ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je pri -0,4 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki vztraja pri 0,25 odstotka. Ukrepi ECB-ja glede obrestne mere in neposeganje v odkupovanje finančnih instrumentov s strani centralnih bank so bili med analitiki pričakovani.

Svet je ob tem ponovil, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ali nižji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje od trenutka, ko bodo začele centralne banke območja evra zmanjševati obseg odkupljenih obveznic v okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja. Znotraj tega so centralne banke evrosistema konec februarja imele v lasti že nekaj več kot 1.394 milijard evrov obveznic javnega sektorja. Skupaj z drugimi instrumenti so odkupile že za blizu 1.698 milijard evrov vrednostnih papirjev.

Draghi: Ukrepi delujejo
Kritiki ukrepanja ECB-ja že nekaj časa opozarjajo, da nizke obrestne mere najedajo prihranke posameznikov, nadaljevanje odkupovanja vrednostnih papirjev pa lahko privede do škodljivih inflacijskih pritiskov. Dodaten argument imajo v tem, da je inflacija v območju evra februarja prvič po štirih letih dosegla dva odstotka in s tem srednjeročni cilj ECB-ja.

A Draghi je znova zatrdil, da gre predvsem za kratkoročne učinke rasti cen energentov in hrane, osnovna inflacija pa je še naprej šibka, zato svet ECB-ja teh nihanj ne bo upošteval, če nimajo učinka na srednjeročno stabilnost cen. Osnovna inflacija naj bi se v prihodnjih mesecih krepila le postopno, svet ECB-ja pa po Draghijevih besedah ocenjuje, da je za okrepitev inflacijskih pritiskov še naprej potrebna precej izrazita ekspanzivna denarna politika.

"Naša denarna politika je bila uspešna," je zatrdil. Nevarnosti deflacije po njegovih besedah tako ni več, še daleč pa je do tega, da bi "lahko zaspali na lovorikah".

Okrevanje dobiva vse širšo osnovo
Glede razmer v gospodarstvu je poudaril, da analize kažejo na to, da je okrevanje gospodarstva vse trdnejše in široko zasnovano. Tveganja za nadaljnji pozitivni razvoj razmer v gospodarstvu sicer ostajajo, a so manj izrazita kot v preteklosti. Zato je tudi pritisk na morebitne dodatne ukrepe ECB-ja manjši, je povedal Draghi, ki pa je pozval k hitrejšim strukturnim reformam.

Glede razmaha populističnih strank in gibanj, ki so večinoma usmerjeni tudi proti evru, je Draghi povedal, da ECB dogajanje pozorno spremlja, a ga za usodo skupne valute ni strah. Še enkrat je spomnil, da je evro nepovraten projekt, ki uživa tudi večinsko podporo prebivalstva.