ECB je znižal tudi obrestno mejo za mejno posojanje za 0,5 odstotka, na 1,75 odstotka, obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti pa je ohranil pri 0,25 odstotka. Ključno obrestno mero je ECB od oktobra lani znižal že za 3,25-odstotne točke, tokratno znižanje pa je že četrto letos. S tem je obrestna mera za območje evra na najnižji ravni do zdaj. Večina pričakuje, da se ključna obrestna mera ne bo več nižala, ECB pa ne izključuje možnosti nadaljnjega znižanja.
Predsednik ECB-ja Jean-Claude Trichet je predstavil nestandardne ukrepe, ki poleg kupovanja kritih obveznic v obsegu do 60 milijard evrov vključuje še podaljšanje ročnosti posojil za obstoječe operacije refinanciranja bančnega sektorja po fiksni obrestni meri in z neomejenimi količinami sredstev z zdajšnjih šest na do 12 mesecev, da bi tako spodbudili gospodarsko rast v evroobmočju.
Take nestandardne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku sta že uvedli ameriška in britanska centralna banka, ki sta napovedali odkupovanje državnih obveznic od komercialnih bank. Bank of England je ključno obrestno mero pustila pri 0,5 odstotka, hkrati pa povečala obseg sredstev za nestandardne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku s 75 na 125 milijard funtov (141,6 milijarde evrov).
ECB se je še odločil, da bo Evropska investicijska banka z 8. julijem letos pod enakimi pogoji kot druge sodelujoče stranke postala primerna sodelujoča stranka za operacije monetarne politike evrosistema.
T. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje