Inštituti Ifo, Insee in Istat ugotavljajo, da bo v prvem in drugem četrtletju leta 2015 rast 0,3-odstotna. Domače povpraševanje naj bi tako sledilo zviševanju bruto domačega proizvoda (BDP). Kot še ugotavljajo, je bila na evrskem območju v zadnjem četrtletju 2014 rast 0,2-odstotna, povprečna letna rast pa je baje znašala 0,8 odstotka.

Razlike med posameznimi državami letos naj bi bile precejšnje. Nemčija in Španija naj bi imeli krepko rast, Francija zmerno, Italija pa šibko, kaže napoved, ki so jo posredovali iz Ifa.

Domače povpraševanje ključno
Glavni dejavnik rasti bo domače povpraševanje. Okrevanje na trgu dela naj bi bilo sicer zelo postopno, na zasebno porabo naj bi vplivala šibka dinamika pri osebnih dohodkih in zelo nizka inflacija, ki jo dodatno znižuje padec cen nafte, kar se bo odrazilo v zvišanju realnega razpoložljivega dohodka. Rahlo zvišanje gospodarske rasti bo imelo po predvidevanjih omejen vpliv na rast zaposlovanja.

Domače in zunanje povpraševanje naj bi v letu 2015 ob ugodnejših pogojih financiranja spodbudila naložbe. V prvem četrtletju naj bi se okrepile za 0,2 odstotka, v drugem za 0,3 odstotka.

Inflacija predvidoma pri 0,1 odstotka
Ob predpostavki, da se bo cena nafte stabilizirala pri 56 dolarjih za 159-litrski sod in da bo tečaj evra okoli 1,21 dolarja, bo inflacija v prvem četrtletju pri 0,1-odstotna, v drugem četrtletju pa 0,2-odstotna, kaže napoved.

Tveganj za ta scenarij je sicer veliko. Po eni strani bi padec cen nafte in devalvacija evra pomenila spodbudo za notranje in zunanje povpraševanje, po drugi strani pa predčasne volitve v Grčiji povezujejo s tveganjem za stabilnost evrskega območja.