Janez Škrabec poudarja, da je smotrno, da slovenski politik, ko potuje v Moskvo, obišče še eno regijo, ker bo tam bistveno bolj opazen kot v Moskvi. Foto: BoBo
Janez Škrabec poudarja, da je smotrno, da slovenski politik, ko potuje v Moskvo, obišče še eno regijo, ker bo tam bistveno bolj opazen kot v Moskvi. Foto: BoBo

Kljub vsemu je še vedno prisoten določen strah, kaj bo z Ukrajino. A sam mislim, da bodo upniki poplačani, kot so bili v primeru razpada nekdanje Jugoslavije. Mislim, da bi morali biti glede financiranja Ukrajine bolj smeli, saj bodo - četudi se kaj zgodi - nasledniki to slej ko prej prevzeli nase. Mi se iz Ukrajine ne umikamo, temveč čvrstimo svojo pozicijo.

Janez Škrabec o ukrajinski krizi.
Sankcije so po Škrabčevih besedah zadale Rusiji velik udarec predvsem na finančnem področju. Letos naj bi iz države odteklo za okoli 100 milijard dolarjev kapitala, ruske banke pa nimajo dostopa do mednarodnih trgov, kar je velik udarec za gospodarstvo. Foto: Reuters

Direktor Rika, najbrž najbolj aktivnega slovenskega podjetja na področju nekdanje Sovjetske zveze, Janez Škrabec je v intervjuju za STA razkril svoje videnje ruske finančne krize ter opozoril, da so trenutne razmere v Rusiji pravzaprav priložnost za slovensko gospodarstvo, da skuša dobiti pomembnejšo vlogo na tamkajšnjem trgu.

"V življenju je tako, vedno so vzponi in padci, sedmim debelim kravam vselej sledi sedem suhih. Kriza v Rusiji nas zato ne bi smela presenetiti. Tam se je paslo več kot le sedem krav. Beležili so tako visoko gospodarsko rast, da so po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca dosegli raven Slovenije. Moramo vedeti, da je to večinoma posledica izvoza energentov. Energenti predstavljajo 70 odstotkov ruskega izvoza, 50 odstotkov proračuna in 30 odstotkov BDP-ja. To je res velika odvisnost. Včasih so se cene nafte zviševale, danes pa se lahko samo nasmehnemo ob preteklih napovedih Rusov, da bo cena sodčka nafte leta 2015 dosegla 250 dolarjev, cena plina za kubični meter pa 1000 dolarjev," je o ruski finančni krizi povedal Škrabec.

Zarota proti Rusiji ne obstaja
Ob tem je zavrnil teorijo zarote proti Rusiji: "Ne gre za nobeno zaroto. Tako tople zime ni bilo zadnjih 50 let, zato povpraševanja po energentih ni toliko kot sicer. Pa ne le topla zima, upoštevati je treba tudi zeleno energijo in nizke cene elektrike. Če je ta tako poceni, ne more biti nafta tako draga. Če upoštevamo še sankcije proti Iranu in delovanje Islamske države, ki nafto Turčiji menda prodaja za 30 dolarjev na sod, kar je bistveno manj od današnje tržne cene, postane situacija zelo razumljiva in preprosto razložljiva."

Škrabec je razložil, da ne vidi smisla in cilja sankcij EU-ja proti Rusiji, saj so po njegovem mnenju velik udarec za EU in slovenski izvoz. Z njimi in nakazovanjem hladne vojne se je Putinov vpliv samo še okrepil. "Rusija je vendarle bistveno bolj robustna država, kot so nekateri morda pričakovali, predvsem zato, ker je postal svet multipolaren. Ne gre več le za ZDA in Rusijo, tu so še Indija, Kitajska ... Ko Evropa gradi takšen zid do Rusije, se Putin obrača drugam. Razvoj se seli na vzhod, na Pacifik. Bistveno pomembnejša energetska trga od EU bosta za Rusijo Kitajska in Indija," meni.

Prazen trg je priložnost
In kaj je prvi mož Rika svetoval slovenskim podjetjem? Veliki igralci v takšnih trenutkih po njegovih besedah na trgu niso tako aktivni, zato se pojavljala prazen prostor, ki se ga lahko izkoristi.

"V boljših časih imajo vselej prednost večji akterji. Ker pa so se sedaj nekoliko potegnili nazaj, lahko v ospredje stopimo mi. Lahko bi prevzeli vlogo užaljene veličine in obrnili hrbet, vendar mislim, da to ni modro. Morda bi napojili lažen ponos, a hkrati izgubili svoje priložnosti. V Riku bomo vztrajali v Rusiji in pokazali lojalnost. Trudili se bomo zapolniti praznino, ki je nastala zaradi umika drugih podjetij, in se na ta račun spet nekoliko okrepili," je dejal Škrabec in dodal, da Riko krepi svojo pozicijo tudi na drugem kritičnem območju, v Ukrajini, kjer prav tako vidi velike priložnosti, denimo v energetiki.

Škrabec je tudi zadovoljen, ker je Slovenija med prioritetnimi trgi definirala Rusijo, Kazahstan, Azerbajdžan in Turčijo, in poudarja, da slovenska gospodarska diplomacija v Rusiji zelo dobro deluje. Gospodarstvenikom pa svetuje, naj se ne osredotočajo le na Moskvo, temveč tudi na druge regije, "kjer konkurenca ni tako gosta".

Kljub vsemu je še vedno prisoten določen strah, kaj bo z Ukrajino. A sam mislim, da bodo upniki poplačani, kot so bili v primeru razpada nekdanje Jugoslavije. Mislim, da bi morali biti glede financiranja Ukrajine bolj smeli, saj bodo - četudi se kaj zgodi - nasledniki to slej ko prej prevzeli nase. Mi se iz Ukrajine ne umikamo, temveč čvrstimo svojo pozicijo.

Janez Škrabec o ukrajinski krizi.