Rubelj je dosegel psihološko mejo. Za dolar je bilo tako treba odšteti že 60, za evro pa 80 rubljev. Rusija je ujeta v spirali padca cen nafte in vrednosti njene valute. Na borzi vlada panika. Vse glasnejše pa so primerjave z rusko finančno krizo leta 1998, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Kljub vsem težavam pa je vlaganje v njeno gospodarstvo vseeno deležno zanimanja slovenskih podjetij. Velika udeležba na današnji slovensko-tatarstanski poslovni konferenci, ki jo ob obisku ruske delegacije v Sloveniji gosti Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), potrjuje, da je ruska avtonomna republika Tatarstan zanimiva za številna slovenska podjetja.

Na začetku konference je ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov dejal, da se kljub zahtevnim političnim in gospodarskim razmeram blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo krepi. Trgovina med državam je lani prvič presegla dve milijardi dolarjev oziroma 1,5 milijarde evrov, je menjava med Tatarstanom in Slovenijo minimalna. "Zato smo prepričani, da obstaja velik potencial za rast," je poudaril Nikiforov.

Tudi predsednik republike Tatarstan Rustam Minihanov je ocenil, da odnosi niso na ravni, ki si je želijo. "Ruski trg je ogromen in mi smo vaš potencialni partner. Tatarstan se je pripravljen odpreti slovenskim podjetjem in jim ponuditi zelo dobre pogoje," je zagotovil.

GZS za sodelovanje
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je izrazil pričakovanje, da bodo politiki "znali, zmogli in uspeli obstoječe konflikte zmanjšati oziroma jih odpraviti, da bomo lahko v polni meri izkoristili vse potenciale in interese za medsebojno sodelovanje".

Direktor družbe Riko in predsednik rusko-slovenskega poslovnega sveta Janez Škrabec je izpostavil, da je republika Tatarstan eden od najbolj razvitih subjektov Rusije. Republika ima okoli 3,8 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Kazan. Tatarstan ima med drugim močno naftno, kemično in avtomobilsko industrijo.

Poleg industrije so tatarstanski predstavniki slovenskim podjetjem danes predstavili še sektorje kmetijstva in prehrane, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter turizma.

Marat Akhmetov, namestnik premiera Republike in minister za kmetijstvo in prehrano Republike Tatarstan je predstavil kmetijsko in prehrambeno industrijo. Kot so sporočili iz GZS-ja, je povedal, da Tatarstan z le dvema odstotkoma obdelovalnih površin zagotavlja 5 odstotkov celotne kmetijske pridelave Rusije.

Sodelovanje vidi predvsem pri realizaciji različnih projektov, kot npr. na področju pridelave žit, krompirja, sadja, v govedoreji in podobno.

Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjan Hribar je med še posebej zanimivimi sektorji za slovenska podjetja v Rusiji med drugim izpostavil farmacijo, inženiring, energetiko in tudi turizem. "Promet, ki ga ustvarjamo z ruskimi turisti, že presega 50 milijonov," je poudaril.

Padec cen nafte hujši od sankcij Zahoda
Padanje cen nafte je Rusijo prizadelo še bolj kot gospodarske sankcije Zahoda. Država, katere polovica finančnih virov sloni na prihodkih od prodaje energentov, je ob napovedi, da bo sodček nafte ne le ta mesec, ampak tudi prihodnje leto stal morda le še 60 dolarjev, zašla v hude težave.

Postavlja se vprašanje, kako bo ob tako nizki ceni financirala proračun. Dogajanje na borzi je podivjalo. Kapital beži iz države. Vlagatelji Rusijo zapuščajo, kar pomeni, da prodajajo naložbe v rubljih. Rubelj ne zdrži prodajnega pritiska. Samo proti evru je letos izgubil že 76 odstotkov vrednosti.

Ruska centralna banka previdno
Ruska centralna banka posreduje zelo previdno, nezadostno. Na njeno srečo razpolaga še z več kot 400 milijardami deviznih rezerv, a jih prepočasi menja za rublje. Je pa verjetno res, da bi z odločnim posredovanjem rezerve hitro pošle.

Maje se položaj slovenskih izvoznikov
Šibak rubelj maje položaj slovenskih izvoznikov v Rusko federacijo, predvsem tistih, ki izvažajo končne izdelke, torej Krke in Gorenja. Slovenska podjetja izvozijo daleč največ zdravil, preostalo so tehnologija, stroji, barve, laki. Rusija je šesta najpomembnejša izvozna partnerica Slovenije.

Če se razmere ne bodo umirile, bomo verjetno z zamikom, tako kot prihajajo podatki, ugotovili, da je slovenski izvoz doživel ne le 100, ampak 200-milijonski izpad, kar ni zanemarljivo. Izvozniki namreč veliko vplačujejo v slovenski državni proračun.

Ruska kriza lahko odščipne dobršen del komaj zagnane gospodarske rasti Slovenije. Predvsem pa slovenska podjetja tepe padec konkurenčnosti, saj toliko nižji rubelj pomeni, da so slovenski izdelki za ruske kupce precej dražji. Slovenska podjetja se zato že ozirajo za drugimi trgi - afriškimi, arabskimi.

Ruska delegacija v Sloveniji
Težave zaradi rublja so za slovenska podjetja tako hujša kot sankcije Zahoda. "Septembrski izvoz kaže, da sankcije naših podjetij skoraj ne prizadenejo. Neprimerno večji problem predstavlja nizka vrednost rublja, ki klesti dobičke," je dejal direktor centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti.

Za več kot dve milijardi dolarjev
Predstavniki Slovenije in Rusije večkrat z zadovoljstvom spomnijo, da je blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo lani prvič v zgodovini presegla dve milijardi dolarjev oziroma 1,5 milijarde evrov. Med januarjem in julijem letos je dosegla 855,5 milijona evrov.

Slovenski izvoz v Rusijo se je med januarjem in septembrom na letni ravni sicer zmanjšal za 5,5 odstotka, kar pomeni približno 50 milijonov evrov, a se razmere v zadnjih mesecih izboljšujejo. Samo septembra se je izvoz okrepil za 9,6 odstotka, je povedal Cantarutti.

Padec izvoza je bil največji med februarjem in majem, v petem letošnjem mesecu je na letni ravni zdrsnil celo za 29,4 odstotka, nato pa so se gibanja izboljšala.