Ustno obravnavo sta predlagali tako Slovenija kot tudi Hrvaška. Sodišče bo odločalo o vprašanjih njegove pristojnosti in dopustnosti tožbe, ki predstavljajo pogoj za vsebinsko odločanje o zadevi.

Če bo sodišče ugotovilo, da je tožba dopustna, bo v nadaljevanju odločalo o kršitvah Evropske konvencije o človekovih pravicah, nastalih LB-ju v sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči, so na ministrstvu pojasnili v sporočilu za javnost.

Meddržavno tožbo je Slovenija proti Hrvaški vložila 15. septembra 2016 zaradi kršitev pravic Ljubljanski banki po konvenciji – in sicer zaradi kršitve 6. člena konvencije (pravice do poštenega sojenja), 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva), 14. člena (prepoved diskriminacije) ter 1. člena 1. Protokola h konvenciji (varstvo premoženja), - te so Ljubljanski banki nastale v 48 sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči v povezavi s terjatvami LB-ja do hrvaških podjetij.

Terjatve do hrvaških podjetij

Slovenija v meddržavni tožbi očita Hrvaški, da so njene sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. LB v 25 letih ni mogel izterjati svojih terjatev od strateško pomembnih hrvaških podjetij, ki jih je banka financirala.

V sodnih postopkih je bila banka več kot 20 let deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov in preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti, so še zapisali v sporočilu za javnost.