Socialni partnerji bodo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začeli z razpravo o predlogu izhodišč za pripravo zakona o nepremičninskem davku in razbremenitvi dela. Vlada predlaga izhodišča, po katerih bi bila z 1,45 odstotka od posplošene tržne vrednosti obdavčena vsaka stanovanjska nepremičnina, ki je lastniku ne uporablja za bivanje. Ta predlog je v zadnjih tednih sicer naletel na burne odzive predvsem v delu gospodarstva in občinskih združenjih, ki se med drugim sprašujejo, ali je ta način obdavčitve pošten in pravičen ter ali bodo zaposleni zaradi tega davka dobili na račun višjo neto plačo.

Člani ESS-ja bodo obravnavali tudi letošnjo uskladitev minimalne plače. V okviru rednega januarskega usklajevanja se znesek minimalne plače uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Neuradno naj bi se minimalna plača po poročanju Radia Slovenija uskladila le z višino inflacijo, ki znaša 1,9 odstotka, kar pričakujejo tudi delodajalci. Sindikati si na drugi strani prizadevajo, da bi se minimalna plača zvišala vsaj za 3,5 odstotka.

Krizna shema skrajšanega delovnega časa in zaposlovanje tujcev

V okviru srečanja ESS-ja bodo njegovi člani obravnavali tudi predlog zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Z njim želi vlada prispevati k ohranitvi delovnih mest v primerih, ko delodajalci zaradi nepredvidljivih okoliščin delavcem začasno ne morejo zagotoviti dela. V skladu s predlogom zakona se bo pomoč delodajalcem aktivirala v primeru naravnih ali drugih nesreč oz. kriznih razmer, ki prizadenejo delodajalce. Med drugim želi vlada z njim reševati trenutne zaostrene razmere v avtomobilski industriji in napovedana odpuščanja.

Sorodna novica Sindikati: Pri minimalni plači upoštevajte inflacijo, ki odraža rast življenjskih stroškov

Pravico do ukrepa bodo lahko uveljavljali delodajalci oz. tudi fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela bodo lahko zaposlenim, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredili delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo. Višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače.

V okviru pogajanj o osnutku zakona, ki so stekla v drugi polovici decembra, so reprezentativne delodajalske organizacije med drugim predlagale širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Osnutek zakona bi morali sicer socialni partnerji obravnavati na seji ESS-ja pred tednom dni, a so razpravo o njem zaradi tehničnih razlogov prestavili.

Na mizi bosta tudi noveli zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katerima se v nacionalni pravni red prenašajo določila direktiv EU-ja. Prvi predlog novele med drugim uvaja tudi dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, drugi pa prinaša tudi rešitve za dodatno zaščito negotovega položaja delavcev migrantov na trgu dela, na novo pa določa možnost opravljanja sezonskega dela v turizmu in gostinstvu.

Zakonodaja s področja visokega šolstva in zdravstva

Poleg tega bo ESS obravnaval tudi zadnjo različico osnutka zakona o visokem šolstvu, ki prinaša vrsto novosti, med drugim stabilno financiranje s postopnim dvigom sredstev za študijsko dejavnost, mikrodokazila in pogoje za ustanavljanje javnih univerz ter predloge treh zdravstvenih zakonov.

Sorodna novica Minister Papič: Z novim zakonom bo za visoko šolstvo namenjenih 2,5-krat več denarja kot zdaj

Ključne novosti novega visokošolskega zakona so sicer spodbujanje zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, spoštovanje načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, izvajanje študijskih programov v tujem jeziku, brezplačen študij za različne skupine študentov, podrobnejša ureditev podeljevanja koncesij in tudi ustanavljanje visokošolskih zavodov. Določeno je tudi, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP-ja oziroma en odstotek BDP-ja za študijsko dejavnost.

Po javni obravnavi poleti in dveh medresorskih usklajevanjih je besedilo zakona dopolnjeno glede na pripombe iz javne obravnave. Spremembe se po navedbah ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije med drugim nanašajo na ustanovitev visokošolskih zavodov, spodbujanje načela enakosti spolov, ureditev posebnega statusa študenta, postopke agencije za kakovost v visokem šolstvu, pogoje za vpis na univerzitetne študijske programe prve stopnje, delovno in pedagoško obveznost v skladu s kolektivnimi pogajanji in na skrb za slovenski znakovni jezik.

Na mizi socialnih partnerjev bosta tudi predloga zakonov o medicinskih pripomočkih in o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu ter novela zakona o zdravilih. Prvi določa rešitve za zagotavljanje varnih in kakovostnih pripomočkov na slovenskem trgu, drugi pa skrajšuje postopke ter zmanjšuje administrativne ovire za lažje zaposlovanje zdravstvenih delavcev, ki so formalno izobrazbo ali kvalifikacijo pridobili v tujini.