Tako je v intervjuju za Radio Slovenija povedal ekonomist Peter Groznik in dodal, da se razmišljanje Slovencev v zadnjem času malce spreminja. "Začeli smo se zavedati, da ves čas dajemo denar v podjetja, hude koristi pa ne vidimo več." Groznik je že utrujen od stalnega govorjenja o umiku države iz gospodarstva. "Vsaka vlada naroči neko študijo in nekaj sprejme, naslednjega koraka pa ni. Še največ je bilo narejeno v Bajukovi vladi. Del Nove KBM in Save Re se je sprivatiziral, neki premiki so bili. A tudi tista vlada bi lahko storila več. Ponudba za nakup Telekoma je bila zavrnjena, češ da je prenizka."

Zasebna podjetja so dokazano učinkovitejša
Po definiciji država ni slab gospodar, pravi Groznik, toda: "Večina empiričnih študij nakazuje, da so zasebna podjetja učinkovitejša, hitreje rastejo, več zaposlujejo in več vlagajo v razvoj. Naloga države ni lastništvo. Smo v kapitalizmu, eden od postulatov je svobodna zasebna lastnina." Vsega vendarle ne gre prodati tujcem: "Infrastrukture ne bi prodajal, prav tako ne naravnih monopolov."

Kje so glavne težave?
Slovensko gospodarstvo potrebuje predvsem jasna pravila, ki se ne bodo spreminjala, zmerno obdavčitev, zmerno birokracijo in svobodo. Glavne vzroke, da je Slovenija zastala, je strnil v tri točke:
1. Neučinkovitost vladnih organov, nepripravljenost na spremembe, počasnost, zbirokratiziranost.

2. Neskončni zaostanki na sodiščih, ki nas delajo nekonkurenčne: "Če pogledate raziskavo Svetovne banke Doing Business, je tam grozljiv podatek: v Sloveniji v povprečju traja 1290 dni, da uveljaviš pogodbena določila po pravni poti. To je grozljivo, to pomeni, da smo brezpravna država."

3. Država predolgo vztraja v lastništvu nekaterih podjetij, ki delujejo na svetovnem konkurenčnem trgu: "Vsaka oblast nastavi svoje nadzornike. Uprave, namesto da bi skrbele za razvoj, skrbi, ali bo sama zamenjana ali ne, zato se pol leta pred volitvami aktivnosti znižajo. Podobno je tudi po izvolitvi nove vlade."

Preveč smo bili vajeni na nenehno rast
Trenutni položaj Slovenije naj ne bil tako katastrofalen, kot menijo nekateri: "Slovenije ni v skupini držav, ki bi bile najbolj problematične v Evropski uniji. Ni najbolj zadolžena, nima najnižje rasti, nima najvišje brezposelnosti. Bolj problematična je izjemna nepripravljenost na spremembe. Od kod to izvira, bi bolje pojasnili sociologi. Menim, da smo bili po drugi svetovni vojni ves čas v obdobju rasti in smo se na to navadili. Šok, ki smo ga doživeli leta 2009, nas je presenetil. Še vedno se prebujamo po njem in nismo še povsem dojeli, da si bomo morali privoščiti manj."

Potreben bi bil nov Churchill
V Evropi vlada nezadovoljstvo, ker ni pravega človeka, ki bi znal udariti po mizi in kaj spremeniti: "Ni politika kova Winstona Churchilla, ki bi rekel, da moramo pokazati kri in znoj." Evro bo verjetno preživel viharne čase, a samo pod pogojem, da bodo fiskalne politike bolj kredibilno sinhronizirane: "Stroga pravila kršitve morajo biti postavljena. Kdor se ne bo držal pravil, bo moral oditi. Tako ne gre več, da lahko vsaka država doma troši, kolikor hoče, potem pa se zanaša na to, da jo bodo drugi rešili. Morda bomo zdaj še rešili eno ali dve državi, toda več toleranca evropskih davkoplačevalcev ne bo prenesla."

Posojila iz kratkoročnih v dolgoročna
Čeprav vlada prepričanje, da so slovenska podjetja prazadolžena, Peter Groznik težavo vidi nekoliko drugače: "Ne gre za to, da bi imela podjetja preveč dolga. Če ga primerjamo s konkurenti v Evropski uniji, se zadolženost niti ne razlikuje. Ročnost je problem. V Sloveniji imajo podjetja večinoma posojila s kratko ročnostjo. Pred letom 2006 so jih banke spodbujale, naj se kratkoročno zadolžujejo, saj bo vse refinancirano. Kratkoročno zadolževanje je cenejše, toda obstaja tveganje refinanciranja, ki ga do leta 2006 nismo poznali. Toda v letih 2007, 2008 in 2009 tega ni bilo več oz. je postalo dražje. Podjetja zdaj predvsem spreminjajo kratkoročna posojila v dolgoročna."

Čaka nas zrelostni izpit
Treba bo paziti, da naša zadolženost ne bo preveč narasla. Trenutno je pri dobrih 40 odstotkih še daleč od nevarnega območja, toda zadnja leta se prehitro povečuje: "Če bi se ponovilo obdobje zadnjih treh let, ko je bil primarni primanjkljaj lani 1,4 milijarde, leta 2009 1,6 milijarde, letos pa naj bi bil 2 milijardi, to lahko prehitro narašča. Še treh ali štirih let s tako visokim primarnim primanjkljajem si ne moremo privoščiti. V Sloveniji je primarni primanjkljaj po podatkih ECB-ja le štiri leta izkazoval presežek: leta 1997, 2005, 2006 in 2007. V vseh preostalih letih je bil primanjkljaj majhen, 115 milijonov, 243 milijonov, 180 milijonov ... v letih 2009, 2010 in 2011 pa je eksplodiral, in na to moramo odgovoriti. Tu gre za preizkus naše zrelosti."

Dokapitalizacija: da, vendar res zadnjič
V intervjuju se je Groznik dotaknil tudi dokapitalizacije NLB-ja. "Želim si, da banko okrepijo, da bo lahko spet opravljala svojo funkcijo, servisirala prebivalstvo in gospodarstvo, istočasno pa naj se pove: to je zadnjič in tega se ne bomo več šli. V zadnjih treh letih so se politiki preveč ukvarjali s tem, kdo bo v upravi, kdo v nadzornem svetu ter ali so neki podatki curljali ven. Želimo si le banko, ki bi normalno delovala. Tega nimamo. Po 20 letih samostojne Slovenije."