Prvič od leta 2002 nobena članica evrskega območja ni v postopku zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, torej primanjkljaja nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Tako so vse v preventivni fazi postopka preverjanja javnih financ, ko se komisija pri ocenjevanju osredotoči na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja.

Komisija je danes objavila ocene osnutkov proračunskih načrtov članic evrskega območja za prihodnje leto. Kot vselej je članice razvrstila v tri skupine: skladne s proračunskimi pravili, pretežno skladne in s tveganji neskladnosti. Pri nobenem pa tokrat ne ugotavlja resne neskladnosti s proračunskimi pravili, kot je lani v italijanskem proračunu.

Devet držav s skladnimi proračuni
V prvi skupini članic s proračunskimi načrti, ki so skladni z evropskimi proračunskimi pravili, opredeljenimi v paktu o stabilnosti in rasti, je devet držav: Nemčija, Irska, Grčija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija. Pretežno skladna sta osnutka Estonije in Latvije.
Pri proračunskih načrtih osmih držav ‒ poleg Slovenije so to še Belgija, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Slovaška in Finska ‒ pa komisija ugotavlja tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, saj so mogoča znatna odstopanja od priporočene poti do njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev.

V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije komisija opozarja tudi na neskladnost s ciljem glede zmanjševanja javnega dolga. Prav te članice jo tudi najbolj skrbijo. Preostale štiri namreč beležijo javni dolg pod 60 odstotki BDP-ja, kar je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti, ali pa bodo pod tem pragom v kratkem.

Neuradno: Slovenije kmalu ne bo več med državami s tveganji
Slovenija bo po pričakovanjih kmalu izpolnila pravilo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP-ja. Poleg tega je z nominalnim presežkom precej daleč od zgornjega dovoljenega praga treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. Vendar pa ne napreduje dovolj hitro k srednjeročnemu proračunskemu cilju, to je strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP-ja, je danes v Bruslju poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Ob tem je sicer Dombrovskis poudaril, da je ob upoštevanju nominalnega presežka v vrednosti 0,5 odstotka BDP-ja in velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli popolnoma mogoče, da bo Slovenija v letu 2020 bliže temu cilju. To bodo po njegovih besedah potrdili spomladi.

V Bruslju so sicer pred današnjo oceno neuradno pojasnjevali, da v primeru Slovenije ni posebnih skrbi in da je popolnoma mogoče, da bo spomladi prihodnje leto prešla iz skupine držav s tveganji proračunske neskladnosti v skupino držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili.

Tveganje ugotovljeno že v prejšnji oceni
V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v vrednosti 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto dosegla 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.

V prejšnjem ciklu ocenjevanja ‒ mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije je komisija izjemoma objavila konec februarja, ker je osnutek iz oktobra lani zaradi volitev temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času znova predložen ‒ je komisija pri slovenskem načrtu prav tako ugotovila tveganje neskladnosti z evropskimi pravili.

Različne ocene Bruslja in Ljubljane

Na ministrstvu za finance so v odzivu na oceno Evropske komisije, da v slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, izpostavili razlike med izračuni Bruslja in Ljubljane, ki med drugim izhajajo iz različnih napovedi gospodarske rasti in proizvodne vrzeli.

Ocene osnutkov proračunskih načrtov temeljijo na makroekonomski napovedi in projekcijah Evropske komisije iz letošnje jeseni, so ob tem poudarili na ministrstvu. Komisija je takrat Sloveniji za letos napovedala 2,6-odstotno rast BDP, leta 2020 pa naj bi se ta zvišala na 2,7 odstotka. To je slabše od pomladanske napovedi komisije in hkrati nižje od jesenske makroekonomske napovedi Umarja, ki jo je ministrstvo uporabilo pri pripravi osnutka proračunskega načrta 2020.

"Ker je napoved komisije slabša, so posledično nekoliko nižje tudi njene ocene prihodkov in nominalnega salda," ugotavljajo na ministrstvu. Letos se prihodki po mnenju komisije znižajo že na račun razbremenitve regresa, prihodnje leto pa še dodatno zaradi davčne optimizacije.

Pri oceni doseganja strukturnega napora oziroma srednjeročnega cilja prihaja do dodatne razlike med izračuni komisije in Slovenije, predvsem zaradi nove nižje napovedi evropskega statističnega urada Eurostat glede števila prebivalstva v starosti od 15 do 74 let po letu 2019, višje ocenjenega sidra naravne stopnje brezposelnosti in posledično nižjega potencialnega BDP. Vse to vodi do še večjega razkoraka med Slovenijo in komisijo pri izračunu proizvodne vrzeli.

Komisija izpostavlja tudi potrebo po večjem napredku pri izvajanju strukturnih sprememb. "Tudi ministrstvo za finance si vseskozi prizadeva za izvajanje strukturnih reform, vendar te terjajo širši družbeni konsenz in niso izvedljive v enem letu, temveč fazno," so zapisali.