Okrepile so sredstva za boj proti podnebnim spremembam, za zaščito evropske meje in vzpostavitev evropskega satelitskega sistema.

Proračun je zadnji v trenutnem evropskem sedemletnem finančnem okviru, ki je obsegal obdobje med letoma 2014 in 2020, zajema pa odstotek bruto nacionalnega prihodka 28 držav članic.

V dobrih 168 milijard evrov vrednem proračunu za prihodnje leto bo dobra petina sredstev namenjenih ukrepom za boj proti podnebnim spremembam.

60 milijard evrov bo šlo za kmete, ribištvo in biotsko raznovrstnost, skoraj 59 milijard pa za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik med evropskimi regijami.

25 milijard evrov bo namenjenih podpori raziskovalnih dejavnosti in inovacij, izobraževalnim programom za mlade, za majhna in srednje velika podjetja ter za evropski satelitski sistem Galileo, da bi si zagotovil neodvisnost od ameriškega sistema GPS.

Nova agencija mejne straže

14 milijard evrov je predvidenih za varnost in humanitarno pomoč ter novo agencijo evropske mejne straže, ki bo štela 10.000 pripadnikov.

Bitka med Evropsko komisijo, ki pripravi predloge, parlamentom, ki ima veliko večje zahteve, in Svetom Evropske unije, ki zastopa države članice in želi te zahteve čim bolj omejiti, je za letos končana, a na široko je še vedno odprta nova, veliko težja in bolj zapletena: sedemletni finančni okvir za obdobje med letoma 2021 in 2027, ki ne bo več vključeval Združenega kraljestva, močne neto plačnice.

Evropska komisija bo sicer v sredo podala ocene osnutkov proračunskih načrtov držav evrskega območja za prihodnje leto.