V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji je bil kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ugotavlja ESČP.

Ta člen navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zapisalo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti v praksi zagotovljen, "kakor hitro je to mogoče".

O premoženju je treba presoditi v ustreznem postopku

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija – vlada in sodišča – od leta 2013 do danes vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

ESČP je tudi menilo, da bančne delnice in obveznice pomenijo premoženje. "Šlo je za nadzor nad uporabo premoženja v smislu drugega odstavka 1. člena protokola številka ena. Odločbe Banke Slovenije z decembra 2013 in 2014 so temeljile na določbah slovenskega prava, zlasti zakona o bančništvu. ESČP ugotavlja, da so te določbe ustrezne z vidika dostopnosti in predvidljivosti," so se odzvali v državnem odvetništvu.

Država mora uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. "Ukrepi morajo biti sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki," so sodbo ESČP še povzeli v državnem odvetništvu.

MF: O vrnitvi premoženje bodo odločala sodišča

Po navedbah ministrstva za finance je ESČP pritožnikom pritrdil le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejetjem zakona o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli in spomnili, da je izvajanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

ESČP sicer ni sledil argumentom Republike Slovenije, da se pritožba na podlagi 35. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic zavrne kot nedopustna, čeprav pred njeno vložitvijo še niso bila izčrpana vsa domača pravna sredstva, so dodali.

"Republika Slovenija je v postopku pred tem sodiščem zagovarjala stališče, da pritožbe niso utemeljene, saj pritožniki niso izkoristili vseh razpoložljivih domačih pravnih sredstev, zlasti možnost odškodninske tožbe po 350.a členu nekdanjega zakona o bančništvu, ki je veljal v času izvedbe bančne sanacije. Poleg tega je bilo premoženje pritožnikov zaradi izgub bank brez ekonomske vrednosti, zato ga ni mogoče obravnavati kot premoženje v smislu 1. člena prvega protokola ESČP. Sprejet je bil tudi zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so zapisali.

Plačilo nematerialnih stroškov

Sodišče je v danes objavljeni sodbi državi naložilo tudi, da tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plača po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov.

Sodba tudi graja slovenskemu ustavnemu sodišču

"Iz sodbe izhaja, da je bilo več kot 120.000 ljudem poseženo v lastninsko pravico na način, da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od leta 2013 do 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma do vsebinske presoje izrednih ukrepov Banke Slovenije," je ocenil odvetnik ene od tožnic v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji Miha Kunič.

Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo poseženo v lastninsko pravico v letu 2013. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnov postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskemu ustavnemu sodišču, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po presoji Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva.

"To so zelo resne posledice," je ocenil Kunič. To pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

"Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev," pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je menil.

Z odločitvijo ESČP-ja je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za Delo dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

VZMD: Prvi korak k rešitvi spora

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki zastopa interese nekaterih bančnih razlaščencev, pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Predsednik združenja Kristjan Verbič pa opozarja, daje to šele prvi korak k poskusu rešitve spora. Upa na treznost odločevalcev in si želi rešitve s poravnavo.

"Veseli nas, da je ESČP ugotovilo to, kar mi že ves čas trdimo – da so brez možnosti uporabe pravnega sredstva nedopustna kakršna koli dejanja, še posebej pa tako radikalna," je odločitev sodišča komentiral Verbič. Dodal je, da je odločitev ESČP šele prvi korak, da lahko sploh začnejo postopke, ki zdaj stojijo.

Oblasti in odločevalce je pozval, da vrnejo zaupanje domačih vlagateljev in uredijo zadevo iz naslova bančnih razlastitev, kot so jo v drugih državah.

"Zgolj pri nas ta zadeva še vedno ni urejena. Stoji v vseh postopkih, ki smo jih v povezavi z razlaščenimi vlagatelji sprožili v VZMD-ju," je opozoril Verbič in dejal, da so samo za sodne takse za postopke, ki zdaj že leta stojijo, namenili več kot 50.000 evrov.

MDS: Velika zmaga za razlaščence

Sodba ESČP-ja po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predstavlja veliko zmago za bančne razlaščence. "Sodišče je pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja," so zapisali in odgovorne pozvali k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi njihovih predlogov.

"Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov," so povzeli v Društvu MDS.

Ob tem so poudarili, da je država navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU-ja o državnih pomočeh in da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu zakona o bančništvu.

"Vsi ti argumenti Republike Slovenije so se ob tehtanju na ESČP-ju razblinili. Sodišče je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali," so poudarili.

BS: Odločitev sodišče je bila pričakovana

Odločitev ESČP-ja glede odprtih vprašanj po bančni sanaciji je po navedbah Banke Slovenije pričakovana in tudi potrjuje, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih, so zapisali.

"V ta namen smo pred časom angažirali neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je pripravila predloge pravnih rešitev vprašanj, ki ostajajo odprta vse od bančne sanacije leta 2013. Njihove predloge smo predstavili politični in širši javnosti," so dodali in navedli, da nadaljujejo dejavnosti v smeri priprave izhodišč predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje in bo skladen s slovensko ustavno ureditvijo in evropskim pravnim redom.

"Njegov namen je pripraviti ustrezen pravni okvir za pospešitev in večjo prožnost pri reševanju problematike sodnega varstva nekdanjih imetnikov. Izhodišča bomo v Banki Slovenije v nadaljnjo obravnavo prepustili pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih," so dejali.

Tožbe vložili leta 2014

Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili leta 2014, postopek pa je stekel konec leta 2018. Na izredne ukrepe, v katerih niso prejeli odškodnine, se je pritožilo sedem slovenskih državljanov, ker niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva in ker menijo, da ukrepi niso bili upravičeni.

Čakajoč sodbo sodišča EU-ja

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da določbe, na katerih so temeljili izredni ukrepi, niso bile v neskladju s pravico do zasebne lastnine. V zvezi s 350.a členom zakona o bančništvu pa je menilo, da ta določba ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva, in je določilo, da mora zakonodajalec poskrbeti za ureditev, ki bo takšno varstvo omogočila.

Država je tak zakon sprejela leta 2019, a je njegovo izvrševanje začasno zadržano zaradi vložene zahteve za oceno ustavnosti. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU-ja in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da Sodišče EU-ja svoje sodbe še ni sprejelo. "Kdaj jo bo, za zdaj ni mogoče napovedati. Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

SAB: Minimalna odškodnina od 1000 do 3000 evrov

Za stranko SAB je razsodba Evropskega sodišča o človekovih pravicah (ESČP), da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si želijo čimprejšnjega epiloga.

"Odločitev ESČP-ja je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo," so v današnjem odzivu zapisali v SAB-u.

V SAB-u so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. "Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo," pravijo v SAB-u.

Razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic

Ukrepi, sprejeti v času vlade Alenke Bratušek in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, so v sanaciji šestih bank razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da ta ni bila v skladu z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Rešitev države s konca leta 2019 je vnovič pod ustavno presojo. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU-ja in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Banka Slovenije je medtem angažirala skupino strokovnjakov, ki kot najprimernejšo rešitev za odprta vprašanja glede pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.