Po finančni pomoči ameriške centralne banke opotekajočemu zavarovalniškemu koncernu AIG so se razmere na mednarodnih finančnih trgih za kratek čas umirile, nato pa so osrednji svetovni borzni indeksi znova začeli pot navzdol. Delnice na ameriških borzah so padle za več kot 4 odstotke, predtem pa so jim v tej smeri sledile tudi delnice na evropskih borzah.

Najpomembnejši borzni indeks v Nemčiji DAX je zaznal 1,75-odstotno znižanje, v Parizu je indeks CAC 40 padel za 2,14 odstotka, londonski FTSE 100 je izgubil kar 5,78 odstotka. V Rusiji so zaradi drastičnega znižanja vrednosti indeksov RTS in MICEX že drugi dan zapored začasno ustavili trgovanje na tamkajšnjih borzah.

Osrednji newyorški delniški indeks Dow Jones je sredino trgovanje končal pri vrednosti 10.609,66 točke, kar je padec za 449,36, točke oz. za 4,06 odstotka. Index S&P je padel za 57,20 točke oz. za 4,71 odstotka in pristal pri 1.156,39 točke, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq izgubil 109,05 točke oz. 4,94 odstotka in padel na 2.098,85 točke.

Finančna injekcija japonske centralne banke v višini 14,4 milijarde dolarjev ni prinesla miru nitu na azijskih borzah, kjer so se borzni indeksi znižali med 3 in 7 odstotki. Japonski indeks je v povprečju padel za 3,6 odstotka in se znašel na najnižji točki v zadnjih treh letih, pri čemer so jo najslabše odnesle delnice izvoznih podjetij, kot sta Sony in Honda.

Tudi finančna posredovanja drugod po Aziji niso pomagale. Hongkongški indeks Hang Seng se je znižal za 6,6 odstotka, najbolj pa ga je navzdol vlekla največja bančna skupina na svetu HSBC, katere delnice so se znižale za 5,9 odstotka. Tajvanski borzni indeks je končal 4,5 odstotka nižje, avstralski pa 3,5 odstotka.

G. V.