Za pravne osebe in samostojne podjetnike so za primer nespoštovanja zakona o davčnem potrjevanju računov predvidene kazni v višini med 1500 in 75.000 evrov, v primeru izredno hudih kršitev pa lahko sežejo vse do 150.000 evrov. Foto: BoBo
Za pravne osebe in samostojne podjetnike so za primer nespoštovanja zakona o davčnem potrjevanju računov predvidene kazni v višini med 1500 in 75.000 evrov, v primeru izredno hudih kršitev pa lahko sežejo vse do 150.000 evrov. Foto: BoBo

Ali in koliko kazni so prvi dan poostrenega nadzora napisali inšpektorji, na Finančni upravi RS (Furs) ne razkrivajo. Potrdili so le, da so inšpektorji na terenu, na rezultate pa bo treba počakati teden dni.

Nadzor nad davčnimi blagajnami, ki so v Sloveniji obvezne od 2. januarja, je bil sprva usmerjen predvsem v preventivno delovanje.

Med kršitvami, ki so jih ugotovili pri doslej opravljenih nadzorih, so najpogostejše uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov, neujemanje podatkov z računa, izdanega potrošniku, s tistimi, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu Fursa, ter izdajanje več računov z enako ZOI številko.

Za te nepravilnosti obstaja velika verjetnost, da gre za namerno prirejanje podatkov oz. izogibanje sistemu davčnih blagajn, pravijo na Fursu.

Ugotavljajo pa tudi primere davčno nepotrjenih računov, izdaje računov brez oznake operaterja naprave, nepravilno sestavljenih številk računov in neberljivih QR kod. Nekateri zavezanci v poslovnem prostoru nimajo na vidnem mestu obvestil o obveznosti izdaje računov, ali pa nimajo sprejetih ustreznih internih aktov, še opažajo inšpektorji.

Visoke kazni
Za pravne osebe in samostojne podjetnike so za nespoštovanje zakona o davčnem potrjevanju računov predvidene kazni med 1500 in 75.000 evri, v primeru izredno hudih kršitev pa lahko sežejo vse do 150.000 evrov. Odgovornim osebam pa lahko inšpektorji naložijo od 800 do 5.000 evrov kazni.

Prekrškovni postopki se bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelale v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost pa bo namenjena neizdajanju računov, napovedujejo na Fursu.

Od ocenjenih 60.000 do 80.000 zavezancev jih je do danes začelo uporabljati davčne blagajne 36.731. Zakon omogoča tudi dveletno prehodno obdobje, ko je mogoče račune še vedno izdajati iz vezanih knjig računov. Od leta 2018 dalje pa bodo lahko z vezanimi knjigami računov poslovali le še tisti, ki bodo dokazali, da nimajo internetne povezave.