Newyorški indeks Dow Jones je prejšnji mesec padel za skoraj devet odstotkov, s tem pa je hitro izpuhtel ves "pridelek" letošnjega poletja, ko je šlo, to je jasno, za rast znotraj medvedjega trenda. Razmere so v pričakovanju nadaljnjega brezkompromisnega zaostrovanja denarne politike skoraj vseh pomembnih centralnih bank napete, v zadnjem tednu je zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice prvič po letu 2008 dosegla štiri odstotke. Še na začetku letošnjega leta se je to zdelo popolnoma nemogoče. Ko je Fed na z epidemijo ekspresno znižal obrestne mere na ničelno raven, se je donosnost 10-letne obveznice znižala na le pol odstotka. Čeprav je gospodarstvo okrevalo, je donosnost dlje časa ostala pod dvema odstotkoma. Še pred enim letom je bila pri odstotku in pol. Takšna gibanja se poznajo pri številnih obrestnih merah, kot je zelo opazovana 30-letna hipotekarna obrestna mera, ki se je pred kratkim v ZDA povzpela nad 6,5 odstotka. Odplačila posojila so s tem poslala vse težja.

Sinhrono navzdol kot že od leta 1938 ne
Padec cen obveznic (ta je letos tako boleč, kot ni bil že več desetletij) je za številne še večje presenečenje kot letošnji preobrat na delniških trgih. Vsi pretresi so skupno tržno kapitalizacijo obeh omenjenih trgov letos po nekaterih izračunih oklestili že za neverjetnih 46 tisoč milijard (46 bilijonov) dolarjev, kar pomeni, da je šlo na papirju "v nič" več kot tisoč letnih BDP-jev Slovenije. Vse od leta 1938 nista oba trga skupaj tako močno izgubljala vrednosti kot letos, so zapisali pri BoFA. Divji premiki naj bi trajala vse do trenutka, ko bo Fed dobil boj z inflacijo, to pa ne bo kmalu. V petek objavljeni indeks cen izdatkov za osebno porabo (indeks PCE), ki ga ima Fed zelo pod lupo, je bil avgusta (na letni ravni) pri 6,2 odstotka še naprej daleč nad ciljno dvoodstotno vrednostjo. Terminski trgi trenutno predvidevajo, da naj bi Fed tokratni cikel zaostrovanja monetarne politike končal julija 2023, ko bo obrestna mera Fed funds 4,5-odstotna. Krepijo se stave, da bo tudi na naslednjem zasedanju (2. novembra) Fed obresti zvišal za 75 bazičnih točk, možnosti za to naj bi bile že skoraj 60-odstotne.

Apple v enem dnevu ob 120 milijard vrednosti
Samo letos se je tržna kapitalizacija delnic, ki sestavljajo indeks S & P 500, znižala za več kot devet bilijonov dolarjev, tako da je ameriški trg zdaj vreden približno 31 bilijonov dolarjev. Povprečna dividendna donosnost znaša 1,8 odstotka, kar se je v razmerah ničelnih obrestnih mer in nizke inflacije še zdelo precej privlačno, zdaj pa - ko je donosnost desetletne vladne obveznice pri štirih odstotkih - vsekakor ne. Četrtletne objave poslovnih rezultatov ameriških korporacij bodo to percepcijo težko popravile, bo pa vsekakor zanimivo videti, kako močan dolar in še naprej težave v dobavnih verigah vplivajo na korporativno Ameriko. Kar nekaj podjetij je že posvarilo, da preživljajo težke čase. Apple je očitno precenil povpraševanje po novem Iphonu 14, zato je svoje dobavitelje obvestil, da naj opustijo načrte za povečanje proizvodnjo. Analitiki pri Bank of America so znižali "rejting" Applovih delnic in njihovo ciljno vrednost s 185 znižali na 160 dolarjev. V četrtek so Applove delnice padle za skoraj pet odstotkov (tržna vrednost Appla se je s tem znižala za 120 milijard) in pot navzdol nadaljevale v petek. Njihov tečaj (138,20 dolarja) je zdaj 22 odstotkov nižji kot na začetku leta.

Tudi Ljubljanska borza pod plazom prodaj
Da so razmere na trgih na trenutek že dramatične (tudi na obvezniških trgih, kjer je v sredo ameriška desetletna obveznica doživela največji padec vrednosti po letu 2020), kažejo tudi posegi nekaterih pomembnih centralnih bank. Japonska centralna banka je prvič po letu 1998 z nakupi jenov (za to operacijo je porabila 20 milijard dolarjev) pomagala domači valuti, ki je letos v primerjavi z dolarjem strmoglavila za 23 odstotkov. Tudi Švicarska centralna banka je sporočila, da je v drugem letošnjem četrtletju intervenirala na deviznem trgu. Še bolj je dogajanje razburkala Britanska centralna banka, ki je v drugi polovici tedna nenadejano odkupovala vladne obveznice, potem ko je šla donosnost 10-letne že do 4,5 odstotka (največ v zadnjih 14 letih). Tudi na Ljubljanski borzi se čuti pesimizem, indeks SBITOP je v petek sicer prekinil niz desetih zaporednih negativni dni (najbolj črn niz po decembru 2009), a se na tedenski ravni ni mogel izogniti obsežnemu padcu (-5,9 %). Petrolove delnice (tečaj: 370 EUR) so izgubile desetino vrednosti, saj bo moral Petrol kot večinski lastnik poskrbeti za Geoplin, ki mu grozi nacionalizacija.