Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija.

Glede vnovičnih zahtevkov po višjih plačah v javnem sektorju ocenjuje, da bi "morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev, le še povečal tveganja za javne finance." Delež mase plač sektorja država v BDP-ju je po podatkih fiskalnega sveta šesti največji v EU-ju. Celoten obseg sredstev za zaposlene v sektorju država je v povprečju prvih treh četrtletij lanskega leta sicer dosegel 11,5 odstotka BDP-ja.

"Tveganja za javne finance so se od začetka epidemije že povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz," navajajo.

Samo zaradi ukrepov, sprejetih od začetka leta 2022, je po oceni sveta javnofinančni saldo v obdobju 2022–2025 slabši za 1,5 odstotka BDP-ja na leto.

Rast pokojnin je bila višja od inflacije

Prav tako se je, kot navajajo, v zadnjih štirih letih povečala realna kupna moč pokojnin, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije.

Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP-ja v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019 (9,6 odstotka BDP-ja). Ugodne razmere na trgu dela so omogočale znižanje skupnega transfera iz državnega proračuna, ki je bil lani (1,8 odstotka BDP-ja) najnižji po letu 1995.

Razmeroma visoka rast pokojnin se bo nadaljevala tudi letos, kar bo posledica visoke redne uskladitve, ki je presegla osem odstotkov. Po finančnem načrtu ZPIZ-a za leto 2024 naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna v letu 2023 okrepil na 2,1 odstotka BDP-ja.

Proračunski presežek večji kot lani

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih januarja 2024 presežek (333 milijonov evrov), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 351 milijonov evrov. V obeh primerjavah je bil presežek nekoliko večji kot januarja lani, ugotavlja fiskalni svet.

Poudarili so tudi, da je zdravstvena blagajna (ZZZS) leto 2023 zaključila s primanjkljajem, kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transfera iz državnega proračuna, ki po ocenah fiskalnega sveta postaja vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne. Od leta 2017 se v povprečju letno povečuje za skoraj 40 odstotkov, njegov delež v BDP-ju je lani znašal že skoraj 0,6 odstotka BDP-ja.

Lani je imela največji presežek doslej bilanca proračunov občin (126 milijonov evrov), kar na fiskalnem svetu pripisujejo dvigu povprečnine in obsežnemu transferu iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah.