Marjan Senjur je prepričan, da je visok primanjkljaj velik razlog za zaskrbljenost. Foto: RTV SLO
Marjan Senjur je prepričan, da je visok primanjkljaj velik razlog za zaskrbljenost. Foto: RTV SLO

Prvi razlog za zaskrbljenost je visok primanjkljaj, je na tiskovni konferenci pojasnil Senjur in dodal, da je vladi v zadnjih letih sicer uspelo obraniti javne finance pred razpadom, a se je ob tem povečal primanjkljaj, ki ga bo potrebno odpraviti. "Saldo javnih financ leta 2010 je približno takšen, kot je bil leta 2009, in letos naj bi bil predvidoma na isti ravni, torej okrog dveh milijard evrov," je povedal Senjur in dodal, da se v naslednjem letu predvideva zmanjšanje primanjkljaja, a bo še vedno na ravni 1,5 milijarde evrov, "kar je še vedno veliko".

Država troši več, kot ima prihodkov
Država torej tekoče troši več, kot je sposobna zbrati prihodkov, je na konferenci v vladnih prostorih dejal Senjur, pri čemer je javnofinančno politiko v letih 2008-2012 ocenil kot obrambo pred razpadom javnih financ z namenom, da se ne bi Sloveniji zgodil denimo grški scenarij. "Slovenska vlada je nekako uspela naše javne finance ubraniti pred večjim razpadom, vendar pa je ob tem letno ustvarjala dvomilijardni deficit in to težavo bo v prihodnje morala odpraviti," je poudaril.

Drugi razlog za skrb je kopičenje javnega dolga - leta 2008 je znašal okrog 8,4 milijarde evrov, leta 2012 pa naj bi znašal že 17 milijard evrov, kar predstavlja že 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) -, tretji pa tako imenovani implementacijski deficit, s čimer ima Senjur v mislih zmanjšano možnost vlade, da ukrepa oziroma uveljavlja spremembe.

Konsolidacija financ bo bolj obremenila ljudi z nižjimi dohodki
Senjur je poleg tega predstavil tudi tri glavne dileme, ki izvirajo iz gradiv oziroma dokumentov vlade. Ena se nanaša na vprašanje, kako zarezati v javne izdatke z namenom fiskalne konsolidacije. Predvidena konsolidacija je namreč degresivna, torej bo bolj obremenila ljudi z nižjimi dohodki.

Druga dilema se nanaša na vprašanje tehtanja med dolgom in davki. Javni dolg se namreč kopiči, trenutno sicer še ni problematičen, a se še naprej kopiči in naj bi leta 2015 dosegel 20 milijard evrov. Tako velik dolg pa že zmanjšuje fleksibilnost v fiskalni politiki, meni ekonomist.

Tretja dilema pa se po Senjurjevih besedah tiče pokojninske reforme. Sprejeti zakon, o katerem se bo odločalo na referendumu, je po mnenju fiskalnega sveta pozitiven ukrep z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Fiskalni svet zato zakon kot celoto podpira.