Po dvodnevnih pogajanjih z vodstvom Nectarja, najverjetnejšega novega gospodarja v Vipavski dolini, so vendarle podpisali pismo o nameri, je za Dnevnik naše televizije poročala Mojca Dumančič. Srbi se v njem obvezujejo, da nikogar od štiristo fructalovcev ne bodo odpuščali. Še več - Nectar naj bi v Ajdovščini celo dodatno zaposloval. Srbi zagotavljajo, da bodo odkupili vse sadje Vipavske doline. Blagovna znamka Fructal ostaja, prav tako ne bodo ukinili nobenega izmed Fructalovih proizvodnih programov.

Ob teh zavezah so predstavniki ajdovske občine umaknili zahtevo po kontrolnem deležu v Nectarjevem Fructalu. V nakup 25-odstotnega deleža plus ene delnice ajdovska občina - kljub že zagotovljenemu posojilu pri banki Hypo - torej ne gre.

Zgodba o uspehu
Ker se stvari jasnijo, podrobneje poglejmo, kako posluje Nectar. Družba iz Bačke Palanke, s sedežem v Novem Sadu, ima za zdaj skupaj 1.300 zaposlenih, z nakupom Fructala pa si obeta, da bo prišla med 15 največjih in najuspešnejših proizvajalk sokov v Evropi, poroča dopisnica iz Srbije, Marta Razboršek. Nectar je zasebno, družinsko podjetje, ki je v 13 letih postalo vodilni proizvajalec sadnih pijač na področju nekdanje Jugoslavije.

Leta 1998 je družina Radun v tovarni Nectar, ki jo je zgradilo njeno gradbeno podjetje, začela proizvodnjo kisa. Sledila je marmelada in šele nato sokovi. Zdaj ima tudi najmodernejši obrat, kjer sami pridobivajo esence za svoje proizvode.

Šele potem je sledila ena najuspešnejših tržnih kampanj - "Ni vseeno" (Nije svejedno) -, po kateri je Nectar znan tudi danes. Ponuja srednje- in visokokakovostne izdelke, na srbskem trgu je presegel 50-odstotni delež, prvi je v Črni gori, drugi v Bosni in Hercegovini, tretji v Makedoniji.
Nakup Fructala sta načrtovala direktor in njegova sestra - Fructal je namreč tudi zanju, kot za številne druge, najbolj prepoznavna znamka nekdanje skupne države.

Investicija naj bi se povrnila v sedmih letih. V Nectarju načrtujejo, da bodo tudi Fructalovi sokovi od zdaj spet iz srbskega sadja. Prek Fructala si seveda obetajo tudi vstop na trge Evropske unije. Evropska banka za obnovo in razvoj je družbi že odobrila posojilo v višini 35 milijonov evrov. Nakup jih bo sicer z odkupom delnic in poplačilom dolga stal nekaj več kot 50 milijonov.