Vodja specializiranega državnega tožilstva je danes pričal pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Med dejavniki za dolgotrajnost postopkov je omenil sodelovanje z bankami, ki še danes ni dobro, pa tudi preobremenjenost sodišč. Zato se sam zavzema za uvedbo specializiranega sodišča.

Specializirano državno tožilstvo je do junija s področja bančnega kriminala vložilo 18 zahtev za preiskavo zoper 56 oseb, od tega 36 bančnikov, skupna škoda je ocenjena na okoli 120 milijonov evrov. Vloženih je sedem obtožnih aktov zoper 16 oseb, od tega 15 bančnikov, škoda je ocenjena na nekaj več kot 31 milijonov evrov, je pojasnil Furlan.

Angažirajo se v največji možni meri
"Imamo tri pravnomočne sodbe zoper tri osebe, ki pa niso bančniki, so pa povezni s kaznivimi dejanji, ki so jih storili bančniki," je navedel in spomnil, da je sodišče junija v enem odmevnem primeru izreklo oprostilno sodbo (nekdanji člani uprave NLB-ja v primeru Dimic), tožilstvo se bo zoper to sodbo pritožilo.

Po njegovih pojasnilih se bo število zadev čez poletje - od julija do septembra - povečalo, saj bodo po načrtih namreč vložili še štiri obtožbe in tri zahteve za preiskavo, tudi v največjih bankah v državni lasti in v odmevnih zadevah.

Furlan je zavrnil očitke, da na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) ni rezultatov, da delajo prepočasi. Kot je poudaril, se namreč na tem področju kriminalitete angažirajo v največji možno meri, se pa pri delu srečujejo z objektivnimi dejavniki, ki narekujejo postopke, kot so sama zakonodaja, predvsem skozi vložitev zahteve za preiskavo (sodišča zahtevajo zelo visoke dokazne standarde), preobremenjenost sodišč, pa tudi sodelovanje z bankami, ki še vedno ni dobro.

Banke zavlačevale z odgovori
Bančna kriminaliteta je tako zahtevna, da dejansko organi pregona in preiskovanja potrebujejo sodelovanje bank, je dejal in dodal, da so banke sodelovale oz. sodelujejo do tam, do koder je bil njihov interes. Ali je sodelovanje banke s tožilstvom dobro, se lahko po njegovem mnenju preveri po številu odškodninskih tožb.

Najbolj je to sodelovanje dobro z NLB-jem - na začetku je bila popolna blokada, potem se je sodelovanje do neke mere izboljšalo, a Furlan ne more trditi, da je dobro. Iz NLB-ja so nedavno dobili odgovor, da preiskava nekega domnevno spornega posojila v povezavi z nekim politikom ni smotrna, saj da obstaja velika verjetnost zastaranja kazenskega pregona (šlo je za kredit NLB Frankfurt). Ta presoja ni v domeni bank, je poudaril Furlan in dodal, da se s problematiko nesodelovanja srečujejo tudi v tujini, ne le v Sloveniji.

Za vse banke je potegnil skupni imenovalec - niso pokazale nobene lastne samoiniciativnosti pri preiskovanju, v določenih primerih so zavlačevale z odgovori.

Kreditne mape niso dovolj
Furlan je omenil tudi težko dokazljivost neposrednega naklepa. Tega iz same kreditne mape ne morejo dokazati, ampak se to dokazuje z majhnimi stvarmi, posamezno elektronsko pošto, pričevanji, zapiski. V nekaterih kreditnih mapah so do teh zapiskov prišli, pozneje ne. "Dejstvo je, da jih marsikje več ni," je poudaril.

"Težko bi rekel, da smo neučinkoviti. Specializirano državno tožilstvo v danih okoliščinah dobro dela. Vsi si želimo hitrejših kazenskih postopkov, niso pa ti odvisni samo od nas," je poudaril Furlan, ki se sicer strinja, da se da vsako delo še izboljšati.