Komisija je Rigelnika na zaslišanje povabila, ker je bil ACH s 44-odstotnim deležem nekdaj pomemben lastnik Factor banke, ki jo je Banka Slovenija septembra 2013 poslala v postopek nadzorovane likvidacije, ta pa se je medtem tudi že končal.

Rigelnik je povedal, da je Factor banka leta 2012 prvič izkazala slabše rezultate in je bila dokapitalizacija nujna, a zaradi leta 2008 spremenjene zakonodaje je brez soglasja vseh preostalih družbenikov niso mogli izvesti. Moral bi namreč dati ponudbo za prevzem, kar pa ni bilo v skladu s strategijo družbe, je pojasnil.

Že takrat je sumil, da bodo s Factor banko težave in na to je opozoril tudi Banko Slovenije. "Tedanjega guvernerja Marka Kranjca sem seznanil, da banke ne moremo dokapitalizirati, on pa mi je odvrnil, da bodo menjali zakonodajo, a to se ni zgodilo," je dejal.

Rigelnik: Banka Slovenije je vedela
Ob tem je poudaril, da je bila Factor banka ves čas pod nadzorom Banke Slovenije in je ta morala vedeti, kaj se dogaja v njej. "Zavzemal sem se za to, da se sprožijo tožbe, ne le proti upravi, ampak tudi Banki Slovenije," je dejal in dodal, da se je septembra 2012 upokojil, zato danes ni v stanju, da bi tožbe vlagal sam.

Na vprašanje, ali bi želel, da se odkrije krivce za bančno luknjo, je odgovoril pritrdilno, poudaril pa, da si ACH pri Factor banki, kot tudi ne pri Probanki, ni veliko izposojal. Ko ga je predsednik preiskovalne komisije Anže Logar (SDS) spomnil, da je bilo na slabo banko prenesenih za 7,8 milijona evrov slabih terjatev do ACH-ja, pa je odvrnil, da je bil takrat že v pokoju.

Rigelnik je imel pri Factor banki tudi sam kredit, ki pa ga je kmalu po odločitvi za likvidacijo odplačal v celoti. Na vprašanje, kdo je torej kriv za likvidacijo Factor banke, je prebral izjavo takratnega predsednika uprave Cirila Dragonje v intervjuju za neki časopis: "Banko smo do roba pripeljali sami."

Dragonja: Likvidacija preuranjena
Komisija je že zaslišala tudi Dragonjo. Ta je tako kot že njegov predhodnik na položaju prvega moža banke Boris Pesjak, ki je na vprašanja komisije odgovarjal dopoldne, menil, da je bila odločitev o nadzorovani likvidaciji preuranjena. "Še kaj bi morali vreči na tehtnico in še kaj preračunati, da bi bil račun za davkoplačevalce nižji," je dejal.

Po njegovem mnenju bi za rešitev Factor banke zadoščalo od 50 do 70 milijonov evrov. A ko se odločiš za likvidacijo, so zneski višji, je opozoril, Logar pa je spomnil, da je država banko dokapitalizirala z 269 milijoni evrov.

Dragonja je zatrdil, da je bila vsaj polovica kreditnega portfelja banke, ki jo je vodil, zelo zdrava. Za poslabšanje je po njegovih besedah najbolj kriva finančna kriza, ki je Factor banko še posebej močno prizadela, ker ni poslovala s prebivalstvom in je bila zato še bolj občutljiva.

Sicer pa so člani komisije Dragonjo spraševali predvsem o določenih posojilih, za katera se je potem izkazalo, da ne bodo nikoli poplačana. S podrobnimi odgovori ni postregel, je pa zatrjeval, da so v banki vsako prošnjo za kredit skrbno pretehtali.
Pesjak konkretnih poslov ni komentiral
Pesjak je bil na položaju predsednika uprave Factor banke do sredine leta 2012, ko se je upokojil, a v banki ostal kot svetovalec uprave. Danes je proti njemu vloženih sedem odškodninskih tožb in 18 prijav za preiskavo, o katerih pa podrobnosti ne pozna, zato na vprašanja o konkretnih kreditnih poslih ni želel odgovarjati.

Factor banka je vsa navodila Banke Slovenije izpolnjevala vse do leta 2013, ko je v juniju prejela odredbo za dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov. "Takoj smo obvestili nadzorni svet in glavne delničarje, a slednji so bili v postopkih svojih finančnih prestrukturiranj, zato so sporočili, da tokrat ne morejo sodelovati," je povedal Pesjak.

Čeprav je bil rok za dokapitalizacijo po Pesjakovih besedah nerazumno kratek - do septembra istega leta, pa jim je uspelo najti tri potencialne investitorje, od katerih sta dva naredila skrbni pregled in eden je bil pripravljen potrebni znesek vplačati v dveh obrokih do decembra 2013. "Mislim, da bi bilo vredno počakati, da bi ta, ki je ponudil dvakrat po 25 milijonov evrov, to naredil," je dejal Pesjak.

"V tem času je vse grmelo navzdol in banko smo reševali, kot smo v najboljši veri znali," je poudaril. Zagotovil je, da noben kredit v Factor banki ni bil nezavarovan, potrdil pa, da so imeli interni dogovor o nižjih obrestnih merah za posojila, ki jih je banka za reševanje stanovanjskega problema dajala zaposlenim in njihovim najbližjim sorodnikom.

Eno takšnih posojil z ugodnejšo obrestno mero je dobil tudi Pesjakov sin. Kredit je bil dan v skladu s pravili, komercialno se je to še vedno izšlo, je povedal Pesjak in poudaril, da je bila s takšno politiko seznanjena tudi Banka Slovenije in nikoli niso dobili odziva, da bi bilo s tem kaj narobe.

"Da ne boste mislili, da smo delali škodo banki. V tem času smo imeli obrestno maržo nad povprečjem slovenskih bank," je dodal. V tem smislu se mu tudi znižanje obrestne mere za kredit podjetja v lasti članice nadzornega sveta Vere Mihatovič ne zdi nič spornega. "Verjetno smo ocenili, da je možnost odplačila veliko večja glede na komitentovo premoženje," je dejal.

Mihatovičeva se marsičesa ni spomnila
Tudi Mihatovičevo, ki je v nadzornem svetu zastopala interese družbe ACH kot pomembne lastnice Factor banke, je komisija že zaslišala. V nadzorni svet je prišla leta 2001 in je zadnjih šest dni pred odločitvijo o uvedbi postopka nadzorovane likvidacije banke nadzornikom celo predsedovala, vendar na številna vprašanja ni znala odgovoriti, ker da se ne spomni.

Da je morala država Factor banko dokapitalizirati z 269 milijoni evrov, se Mihatovičeva ne čuti odgovorna. Na vprašanje, ali se je čutila odgovorna pri odobravanju posojil, ki so se potem izkazala za slaba, pa je odgovorila: "V času in prostoru mislim, da sem delovala odgovorno."

Tako se je izločila iz odločanja o posojilu, ki ga je Factor banka dala omenjenemu podjetju, katerega solastnica je. Ni pa se ji zdelo sporno sodelovanje pri odločanju o kreditiranju podjetij v lasti ACH-ja in z njim povezanih fizičnih in pravnih oseb. "Banka Slovenije je v Factor banki vsako leto opravila nadzor in leta in leta ni bilo nobenih sugestij," je dejala.

Sicer pa je Mihatovičeva pri odločanju nadzornikov pogosto spraševala o podrobnostih kreditov in se šele nato odločila o glasovanju. "Po navadi so me prepričali, in smo kredit odobrili," je dejala, čemur je sledilo Logarjevo vprašanje, ali je torej soodgovorna za luknjo v banki. "Ne čutim se odgovorne," je odvrnila.
Video 1: Prvi del 10. seje preiskovalne komisije

Video 2: Drugi del 10. seje preiskovalne komisije

Tretji del

Četrti del