Prvi predsednik državnega zbora oziroma njegove predhodnice, slovenske skupščine, je bil France Bučar, izvoljen še v času Socialistične republike Slovenije. V nastopnem govoru maja leta 1990 je izjavil, da se je s konstituiranjem te skupščine končala državljanska vojna, ki "nas je lomila in hromila skoraj celega pol stoletja". Naslednje leto, 25. junija 1991, mu je pripadla čast, da je razglasil Temeljno ustanovno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter s tem uresničil stoletni sen naših prednikov.

S svojim pravniškim znanjem je pripomogel k ustvarjanju nove slovenske ustave, 23. decembra 1992 pa je kot najstarejši poslanec vodil ustanovno sejo prvega Državnega zbora RS.

Herman Rigelnik - predsednik prvega DZ-ja
Na njej je bil za predsednika in Bučarjevega naslednika izvoljen Herman Rigelnik (LDS), ki je v "boju" za to prestižno mesto premagal Lojzeta Peterleta (SKD). Rigelnik, ki je na funkciji ostal le dve leti, saj je z nje nepričakovano predčasno odstopil, se prvega parlamenta spominja predvsem kot obdobja, ko je bilo parlamentarno delo pogosto težko. Poslanci iz tistega sklica so se na lanski obletnici njegove ustanovitve strinjali, da tako prijetne sestave, kot je bila prva, pozneje ni bilo nikoli več.

Rigelnik je ob 15-letnici prvega DZ-ja poudaril, da si tedaj njegova generacija ni nikoli predstavljala, da bo Slovenija toliko dosegla, pri čemer je poudaril predvsem vstop v schengen in slovensko predsedovanje Uniji.

Janez Podobnik - drugi poskus je uspel
Leta 1996 je predsednik DZ-ja vendarle postal Janez Podobnik. Eden izmed medijev je po izteku njegove funkcije zapisal, da je Podobnik na njej "svojo moralno in človeško avtoriteto zastavljal tudi za spodbujanje in krepitev civilne družbe z vso dragoceno drugačnostjo in raznolikostjo, posebno občutljivost pa je pokazal tudi za pomembno vlogo svobodnega in neodvisnega novinarstva pri razvijanju politično zrele in stabilne demokratične družbe".

Tako kot njegovi predhodniki in nasledniki pa je bil tudi znani član SLS-a pogosto tarča kritik.

Borut Pahor - raje predsednik DZ-ja kot zunanji minister
Po Podobniku se je na čelo parlamenta leta 2000 zavihtel Borut Pahor (ZLSD). Pri tem velja ob današnjih očitkih nekaterih poslancev desnosredinskih strank, da je levi trojček z izogibanjem funkciji predsednika DZ-ja to mesto degradiral, spomniti, da je Janez Drnovšek, tedanji predsednik vlade iz vrst LDS-a, Pahorju ponudil izbiro med mestom prvega moža DZ-ja in mestom zunanjega ministra. Pahor se je odločil za prvo možnost. Bil je eden izmed redkih predsednikov, ki je bil deležen več kritik iz koalicijskih kot iz opozicijskih vrst.

Ker je mandat zaradi izvolitve v Evropski parlament končal tri mesece pred uradnim iztekom, ja DZ za kratek čas za predsednika izvolil Ferija Horvata (ZLSD).

France Cukjati - izključevalen ali korekten?
Četrti sklic parlamenta je vodil France Cukjati (SDS). Opozicija (SD, Zares, LDS, Lipa), ki se ji je v negativni oceni pridružil tudi koalcijiski DeSUS, mu je očitala, da je svoje delo slabo opravljal, saj naj bi stranke obravnaval izključevalno, prav tako naj bi bil v njegovem času stik med poslanci slab. Nasprotno so bili predstavniki pomladnih strank in SNS-a mnenja, da je Cukjati parlament vodil korektno in da je bil DZ med letoma 2004 in 2008 veliko bolj produktiven kot prej.

Pavel Gantar: Manj bom "zategnjen" in bolj "sproščen"
V sredo je na stolček predsednika parlamenta sedel Pavel Gantar (Zares), ki je v MMC-jevi spletni klepetalnici obljubil, da bo njegov slog vodenja drugačen od vodenja njegovih predhodnikov. Dejal je, da bo malo manj "zategnjen" in bolj "sproščen". Ob izvolitvi pa je poudaril: "Naša naloga je sprejemati zakone - pa ne kakršnih koli zakonov, temveč dobre. To je ideal vsake oblasti."

M. N.