Prednostna naloga vlade je namreč fiskalna konsolidacija oziroma javnofinančna konsolidacija na splošno, pri tem pa ni časa, da bi čakali na dinamične učinke nižjih davkov na povečanje gospodarske dejavnosti. Razvojni minister tako zavrača po njegovem mnenju umetno dilemo med statičnim in dinamičnim pogledom na izhod iz krize, ki jo je v preteklih dneh izpostavil SDS. Meni namreč, da logika izboljšanja javnofinančnega položaja skozi fiskalne spodbude empirično ni potrjena.

Težava državni dolg
Pri tem je opozoril predvsem na to, da še vedno obstaja možnost recesije z dvojnim dnom, in na to, da trgi državnega dolga takega položaja predvsem za manjše subjekte, kot je Slovenija, ne dovoljujejo.

Obenem je zatrdil, da je treba znotraj cilja javnofinančne konsolidacije izvesti prerazporeditev sredstev v skladu z razvojnimi cilji države, ki bo omogočila, da se izdatki za te namene tudi v fazi krčenja javne porabe povečujejo.

Javni dolg na 40 odstotkov BDP-ja
Gaspari je gospodarstvenikom povedal, da namerava vlada do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na 1,6 odstotka BDP-ja. To pa po njegovem mnenju še vedno ni dolgoročno vzdržno, če se upošteva demografske spremembe. Slovenija bi tako glede na izzive s staranjem prebivalstva potrebovala presežek, je prepričan.

Javni dolg naj bi se ustalil pri 40 odstotkih BDP-ja, če pa bi ga želeli znižati na raven pred krizo, pa bo poleg proračunskih ukrepov treba prodati del državnega premoženja, je napovedal. Do leta 2013 naj bi morali prihraniti okoli 1,2 milijarde evrov. Znižanje porabe bo sledilo pri stroških in učinkovitosti v javnem sektorju, v pokojninskem in zdravstvenem sistemu ter pri socialnem varstvu.

Odpiranje delovnih mest in spodbuda podjetništva
Osnovne prednostne naloge pri javnofinančnih izdatkih vlada vidi v ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest, zagotavljanju ustreznih znanj v gospodarstvu in spodbujanju ustanavljanja inovativnih podjetij, ustvarjanju pogojev za večjo zaposljivost in aktivnost posameznikov ter v ustrezni prometni in energetski infrastrukturi.

Sredstva naj bi se za te prioritete povečala tako, da bi do leta 2013 delež izdatkov dosegel 6,5 odstotka BDP-ja. Temu primerno pa se bodo morala sredstva na drugih področjih državnega proračuna ustrezno skrčiti, je povedal Gaspari.

Kakšne rešitve so predvidene?
In kakšne rešitve predvideva izhodna strategija? Gaspari meni, da bo potrebna večja usklajenost ustanov na področju razvojnega financiranja, pri čemer bodo letos SID banka in druge razvojne agencije gospodarstvu namenile okoli milijardo evrov.

Znova je spregovoril tudi o možnosti neposrednih državnih jamstev za podjetja in o pripravi koncepta za ravnanje s slabimi naložbami v slovenskih bankah, če se bodo te izkazale za težavo.

Znova je napovedal preučitev fiskalno nevtralne možnosti zgornje omejitve socialnih prispevkov, spremembe zakona o delovnih razmerjih in ureditev področja malega dela.

Poleg zakona o upravljanju naložb države in zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe Gaspari napoveduje še sklad za upravljanje z nepremičninami v lasti države, spremembe na področju ureditve javnih zavodov, agencijo za javno naročanje ter zeleno davčno reformo, ki bo šla z roko v roki z znižanjem stroškov dela.