V Gazpromu se o slovenskem partnerju še niso pogovarjali, saj se mora Slovenija najprej odločiti, ali bo sodelovala pri projektu in ali si želi ruskega plina, je povedal vodja sektorja za oblikovanje pogodb in cen s partnerji v Gazpromu Sergej Komlev.

2015 - leto plina iz Južnega toka?
Po napovedih bi Gazprom z gradnjo začel kmalu po sklenitvi vladnega sporazuma o sodelovanju. Slovenski potrošniki bi plin po Južnem toku lahko prejemali leta 2015, ko naj bi bil dokončan ves plinovod.

V mešanem podjetju, ki bo bdelo nad gradnjo plinovoda čez slovensko ozemlje, bi želel Gazprom imeti več kot 50-odstotni delež, vendar pa je ta odločitev odvisna od dogovora vlad in bo predmet pogajanj, je dejal Komlev.

Predstavniki Gazproma, ki so na obisku v Sloveniji, se bodo sestali tudi s predstavniki ministrstva za gospodarstvo in analitiki. Gre za srečanja na tehnični, ne politični ravni, so poudarili pri Gazpromu.

Slovenija porabi 600 m3 Gazpromovega plina letno
Ruski gigant zemeljski plin v Slovenijo dobavlja od leta 1978, zdajšnja pogodba pa se izteče leta 2017. V Slovenijo letno dobavijo okoli 600 milijonov kubičnih metrov plina ruskega plina. Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 30 milijard kubičnih metrov plina. Južni tok bo sestavljen iz dveh krakov, prvi bo potekal iz Bolgarije v Grčijo in se končal v južni Italiji, drugega pa bi speljali iz Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije prek Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo.

Težave le z Ukrajino
Komlev je pojasnil, da ima Gazprom težave z določanjem cen in sklepanjem pogodb le z Ukrajino, ki so jo pozvali, da naj poplača dolgove, sicer se bo v prihodnjem letu soočila s podvojitvijo cen ali prekinitvijo dobave plina. Ukrajinski dolg Gazpromu znaša okoli tri milijarde dolarjev, je še dejal Komlev.

A. K. K.