Vlada je, kot je znano, sredi aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra, potem ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za več kot 30 odstotkov. Zatem sta tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, napovedali možnost dviga premije.

Uredba je sledila vložitvi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno. Na nedavni seji je odbor DZ-ja za zdravstvo sprejel dopolnilo, ki bi zamaknilo začetek izvajanja zakona s 1. septembra letos na 1. januar 2024.

Na zadnje dogajanje so se za STA odzvali v treh zavarovalnicah, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V Vzajemni bodo najprej proučili sprejeta dopolnila k noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če bodo zaznali kakršne koli nedoslednosti, bodo predloge za izboljšave zakona, ki bi bili v korist zavarovancev in vseh uporabnikov zdravstvenih storitev, posredovali poslancem.

Če bo premija ostala v skladu z veljavno uredbo, v Vzajemni predvidevajo, da bi leto 2023 končali z več kot 33 milijoni evrov izgube pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, kar ogroža tudi stabilnost financiranja zdravstva. Zato si v Vzajemni želijo, da bi bila novela zakona sprejeta čim prej, saj veljavnost uredbe Vzajemni povzroča za približno osem milijonov evrov poslovne škode na mesec.

V dialogu s predstavniki vlade, DZ-jem in drugimi deležniki bodo poskušali najti rešitve, ki ne bodo zahtevale reševanja sporov pred sodišči. "Če pa to ne bi bilo mogoče, mora Vzajemna kot dober gospodar in varuh interesov zavarovancev izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so na voljo," so zapisali.

Tudi v Generaliju ponovno poudarjajo, da omejitev cen pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju negativno vpliva na poslovanje celotne zavarovalnice, predvsem na rezultat dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premija, ki je z uredbo omejena na 35,67 evra, namreč ne zadostuje za pokrivanje vseh obveznosti zavarovalnice, saj so se stroški zdravstvenih storitev zaradi višjih cen in tudi povečanega obsega v zadnjem času močno povišali.

Glede vladnih odločitev potekajo pravni postopki, so navedli. "Ker se v zvezi z ukrepi kontrole cen na področju dopolnilnega zavarovanja sodna praksa še ni izoblikovala, bo odločitev upravnega sodišča moralo preizkusiti še vrhovno sodišče, kamor smo podali pritožbo," so pojasnili. Ob tem ne izključujejo, da bi se lahko obrnili tudi na ustavno sodišče.
Ob tem zagotavljajo, da bodo še naprej izpolnjevati svoje obveznosti do zavarovancev, ki imajo veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

V Triglavu so spomnili, da so sredstva, s katerimi so od novembra 2022 do maja 2023 krili povečane odhodke, maja izčrpali. Z višjo premijo, ki so jo določili pri dobrih 45 evrih, bi ob zdaj znanih dejstvih zadoščalo za pokrivanje izvajanja dopolnilnega zavarovanja. Zaradi uredbe se zaračunava nižja premija, zaradi česar se ustvarja izguba.

Razliko bodo začeli pokrivati iz kapitala zavarovalnice. "Da bi v skladu z zavarovalniško zakonodajo tudi v prihodnje dosegala ustrezno kapitalsko trdnost, bo ta kapital morala nadomestiti. Znesek kapitala, ki ga bo treba nadomestiti, se s časom trajanja omenjene uredbe povečuje, zato podpiramo čimprejšnjo ukinitev doplačevanja k zdravstvenim storitvam in s tem prenehanje izvajanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," so zapisali.

V Triglavu pri delovanju, ob dialogu z vlado in agencijo za zavarovalni nadzor, izvajajo vse potrebne dejavnosti za zaščito interesov svojih zavarovancev, delničarjev družbe in drugih deležnikov, "pri čemer ostajajo največja zavarovalno-finančna skupina v regiji Adria, finančno močni in visoko kapitalizirani".