Direktor sklada Dominique Strauss-Kahn je dogovor, po katerem se bo Evropa v 24-članskem svetu odpovedala dvema sedežema in šest odstotkov glasovalne moči dala najpomembnejšim državam v razvoju, opisal kot "zgodovinski trenutek".

IMF se je sicer že pred letom dogovoril, da bo najmanj pet odstotkov glasovalnih pravic prešlo v roke hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, saj je njihova vloga v tej organizaciji v zadnjih letih začela zaostajati za močjo, ki so jo te države s hitro gospodarsko rastjo dosegle.

Trenutno imajo v IMF-u ZDA približno 17-odsotni delež glasovalne moči, Kitajska pa približno 3,7 odstotka, kar je po mnenju mnogih mnogo manj, kot bi ji moralo kot največji svetovni izvoznici in drugemu največjemu gospodarstvu na svetu pripadati.

Ena najbolj korenitih reform
Reforma, o kateri so se dogovorili finančni ministri 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, bo tako odražala čedaljo večjo moč držav v razvoju, ki bodo, kot rečeno, v IMF-u dobile več glasovalnih pravic. To je izjemno velik korak za to svetovno finančno organizacijo, ki ima skupaj 187 držav članic, saj omenjeni dogovor velja za eno najbolj korenitih reform v zgodovini IMF-a.

Pri dogovarjanju o reformi sicer ne bo pomembna zgolj porazdelitev glasovalnih pravic na novo, ampak tudi nova pravila glasovanja in zasedenost najvišjih položajev v organizaciji. ZDA se, na primer, zavzemajo za manjši vpliv Evropejcev v upravnem odboru IMF-a. Te reforme, ki so s svetovno finančno in gospodarsko krizo še pridobile pomen, naj bi začele veljati prihodnje leto.

Na dvodnevnem srečanju v južnokorejskem letovišču Gjeongdžu je poleg 20 ministrov in Strauss-Kahna sodeloval tudi predsednik Svetovne banke (WB) Robert Zoellick. Na srečanju so pripravili vse potrebno tudi za vrh predsednikov držav oziroma vlad članic skupine G20, ki bo čez tri tedne potekal v Seulu.