Zasedanja v Washingtonu sta se udeležila tudi minister za finance Franc Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Križanič je glede drugega najbolj vročega vprašanja, to je reforme kvot oziroma glasovalnih pravic v IMF-u, povedal, da Slovenijo najbolj zanima ohranitev dostopa do informacij, zato bo podprla tiste reforme, ki ji bodo to zagotovile.

ZDA želijo v 24-članskem odboru IMF-a zmanjšati vpliv razvitih držav na račun Evrope, ta pa predlaga delitev oblasti po sistemu rotacije. Slovenija v odboru sodi v tako imenovano belgijsko konstituenco, ki je najbolj na udaru za ukinitev.

Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da dobro mednarodno sodelovanje v času zadnje krize zdaj peša. Kitajska in podobne države, ki dosegajo hitro rast, so že iz krize, razviti svet pa se ukvarja z vprašanjem visoke brezposelnosti. Zaradi tega je predvsem ameriški finančni minister Timothy Geithner očitali Kitajski umetno ohranjanje nizke vrednosti njene valute juan, s čimer si pomaga pri izvozu.
ZDA povzročajo težave
Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je opozoril na vprašanje zaposlovanja v razvitih državah s podatkom, da je bilo v ZDA septembra ukinjenih 95.000 delovnih mest. Če se bo tako nadaljevalo, se bo povečala nevarnost, da se države zaprejo vase in mednarodno sodelovanje bo slabše.
Geithner je v nastopu pred IMFC-jem naravnost povezal sprostitev valutnih tečajev z reformo vpliva v mednarodnih finančnih ustanovah. Po drugi strani pa Kitajska meni, da razvite države, kot so ZDA, s svojimi visokimi dolgovi, nizkimi obrestmi in nekonvencionalnimi stimulacijskimi politikami povzročajo težave državam v razvoju in škodijo svetovni rasti. Guverner kitajske centralne banke Džov Šjaočuan je glede sporov zaradi tečajev menil, da bo to vprašanje ob okrevanju zbledelo.
Za brezobrestna posojila
IMFC je v sklepni izjavi pozval IMF, naj vključno z novimi študijami utrdi delo pri odpravljanju svetovih neravnovesij zaradi gibanj valutnih tečajev in vprašanj, povezanih z akumulacijo zalog vladnih rezerv. Države so se zavezale, da bodo še naprej sodelovale pri zagotavljanju rasti, zaposlovanja, uravnotežene rasti in proti protekcionizmu. Izjava vsebuje tudi poziv, naj IMF utrdi vlogo pri nadzoru makroekonomskih politik, ki lahko ogrožajo stabilnost.

Izjava med drugim pozdravlja zadnji baselski dogovor o bančnem kapitalu, kar sodi v sklop reform mednarodnega finančnega sistema proti krizam v prihodnje, glede vprašanja kvot pa so se strinjali, da se še vedno ne strinjajo, kako bi zagotovili več besede državam v razvoju. Izjava pravi, da je kriza zahtevala davek in prizadela napredek pri uresničevanju ciljev, kot so zmanjšanje revščine, smrtnosti mater in nalezljivih bolezni.
Banka bo letos spet pozvala donatorje, naj ji napolnijo proračun za brezobrestna posojila in drugo pomoč državam v razvoju. Izjava odbora poudarja, da je potrebna poštena delitev bremen med donatorji.