Kljub krepitvi svetovnega gospodarstva se kar nekaj držav zaradi posledic gospodarske krize še vedno spoprijema z visokimi primanjkljaji in zadolženostjo. Prav gibanja v svetovnem gospodarstvu in na finančnih trgih so glavna tema tridnevnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se ga udeležujeta tudi finančni minister Franc Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.

Do konca leta slovenski javni dolg 37,9 odstotka BDP-ja
Med državami s precej visokim javnim primanjkljajem je namreč tudi Slovenija. Pred krizo je slovenski dolg znašal okoli četrtino BDP-ja, a je zaradi visokih primanjkljajev v kriznih letih močno narasel. Letos bo zaradi rezerve iz preteklega leta večji za milijardo evrov, je Eriki Štular z Radia Slovenija povedal Andrej Flajs s statističnega urada."Do konca leta naj bi se javni dolg povečal na 13 milijard 559 milijonov evrov oz. 37,9 odstotka BDP-ja," je dodal.

Za Slovenijo kot majhno državo kritičen tudi manjši javni dolg od dovoljenega
Ekonomisti ob tem opozarjajo, da tudi predlagani proračun za prihodnji dve leti, ki predvideva nižji primanjkljaj od letošnjega, zbuja skrb. Ekonomist Mojmir Mrak poudarja, da gre za dolg več kot 40 odstotkov. "To pa so številke, ki so po mojem mnenju za majhno državo, kot je Slovenija, in glede na to, da gre večinoma za dolg do tujine, kar precej problematične," pravi in dodaja, da je dolg pri majhnih državah problematičen že veliko prej kot pri t. i. maastrichtskih 60 odstotkih.

Gremo po poteh Grčije?
Z njim se strinja tudi kolega Janez Šušteršič. "Trend je gotovo slab. Ohranja se precej velik primanjkljaj in s tem se tudi dolg lahko hitro poveča. Zaradi dolga je treba namreč plačevati vedno več obresti," pravi. Poleg tega pa je kljub predvidevanjem, da nam bo dolg uspelo odplačati (samo v letu 2011 bo šlo za obresti pol milijarde evrov), ključno, kako naše zadolževanje ocenjuje tujina. "Obstaja določena nevarnost, da bi se pridružili državam, kot je Grčija, in preostalim, ki so izgubile zaupanje mednarodnih finančnih inštitucij in trgov," pravi.

Pomembna je slika, ki jo dajemo tujini
Čeprav Mrak glede grškega scenarija ni tako črnogled, pa je po njegovem mnenju napoved, da bi Slovenijo tujina uvrstila v skupino problematičnih držav, povsem realna. Tudi zaradi nedavnega znižanja bonitete bank bodo trgi podrobneje spremljali Slovenijo. "Jaz mislim, da bodo v tej luči tudi podrobneje gledali slovenski proračun za prihodnji dve leti, še zlasti v primerjavi s tem, kaj smo za ta dva proračuna napovedovali v začetku leta," je dodal.

Čeprav so ukrepi, kot sta zamrznitev plač in prejemkov korak v pravo smer, niso zadostni. Nujno bo krčenje izdatkov tudi na drugih področjih, sta prepričana ekonomista.